Muzej, ki raziskuje zgodovino prve britanske dobrodelne ustanove za otroke - bolnišnico za najdenčke (od tod tudi ime muzejske hiše, ki bi jo lahko poslovenili tudi kot Muzej najdenčkov), želi s preureditvijo postavitve usmeriti pozornost k 21 ženskam, ki so s peticijo dale prvo pobudo za postavitev stavbe, pa jih je zgodovina postavila v senco njenih ravnateljev.

Medtem ko namreč portreti zaslužnih mož osrednjo galerijo muzeja krasijo skoraj 300 let, podpisnicam peticije iz leta 1735 ni namenjene niti besede, četudi brez njih morda ustanove morda nikoli ne bi bilo, poroča portal Art Newspaper.

Stoletnico želijo v muzeju izkoristiti, da bi opozorili na vlogo žensk, ki so bile namerno ali pa ne izbrisane iz zgodovine. "Z našo zbirko lahko povemo 300 let dolgo zgodbo o ženskah, ki so oblikovale britansko družbo, kulturo in filantropsko misel," je dejala direktorica muzeja Caro Howell.

Razstava bo vrata odprla prihodnjo jesen, natančneje 21. septembra, in bo na ogled do 13. januarja 2019, vabila pa bo z naslovom Dame imenitnosti in ugleda. Na njej želijo razstaviti portrete žensk, ki so v muzejski zbirki dokumentirane na enem samem mestu - faksimilu seznama, ki ga je zapisal ustanovitelj bolnišnice Thomas Coram. Treba je povedati, da je bil Coram tisti, ki je prvi prišel na idejo o ustanovi, ki bi odprla vrata zapuščenim otrokom. Desetletje je trkal na vrata bogatih in vplivnih mož, da bi podprli njegovo pobudo, a za njegovo dobrodelno prizadevanje niso imeli posluha. Spremenil je taktiko in se obrnil na ženske, ki so bile pobudi mnogo bolj naklonjene.

Potem ko je obupal nad moškimi, je Thomas Coram svojo vizijo predstavil somersetski vojvodinji Charlotte, ki je bila poročena s tedaj najbogatejšim Angležem. Imela je 18 let in je takrat prvič postala mati. Coramova zgodba jo je ganila in prva je podpisala peticijo, kmalu zatem pa so ji sledile tudi druge vojvodinje.

Edina sled je listič z imeni pobudnic
Coramov seznam je bil tudi edina izhodiščna oporna točka za nadaljnjo raziskavo, ki se ji je muzejska ekipa posveča leto dni, da bi našla njihove naslikane podobe. Pri tem so bili precej uspešni in našli so 18 portretov, še vedno pa jim manjkajo tri podobe. En portret je očitno za vedno izgubljen - pravzaprav je dočakal 21. stoletje, leta 2015 pa je bil uničen v požaru. Drugi obstaja v črno-beli različici, vendar pa ga ni mogoče locirati, zato bodo namesto izvirnika razstavili reprodukcijo. Zadnji portret pa ostaja skrivnost - ta podoba bo na razstavi zaznamovana s praznim okvirjem.

Moške portrete, ki stoletja zrejo s sten muzeja, so naslikali nekateri priznani umetniki, kot so Joshua Reynolds, Allan Ramsay in William Hogarth. V času razstave jih bodo umaknili v druge prostore muzeja ali pa v depo, na njihova mesta pa jih bodo vrnili po koncu postavitve.

Razstava je v načrtu programa za prihodnje leto, njena uresničitev pa bo vseeno odvisna tudi od odzivnosti javnosti. V muzeju so to namreč pozvali na pomoč pri zbiranju 20.000 funtov za izpeljavo postavitve. Po besedah direktorice ponujajo na ta način ljubiteljem kulture in umetnosti možnost, da pomagajo spremeniti dozdajšnji pogled na zgodovino, ki premalo pozornosti posveča vlogi žensk.

Načrtovana razstava bo le ena od številnih dogodkov, ki jih v muzeju pripravljajo ob zaznamovanju stoletnice uvedbe volilne pravice za ženske. Poleg pogovorov so med drugim pripravili tudi razstavo z naslovom Prve med enakimi, ki predstavlja 30 vodilnih žensk v Veliki Britaniji, kot so direktorica galerije Tate Maria Balshaw in prve oskrbnice Šol Kraljeve akademije Eileen Cooper. Spomnili pa se bodo tudi tistih žensk, ki so skrbele za ustaljeno delovanje bolnišnice, od dojilj do inšpektoric.