Odprtja razstave se je udeležil tudi Jeff Koons, ki tudi zaradi svojega nastopaštva velja za pravega zvezdnika vizualne umetnosti. Foto: EPA
Odprtja razstave se je udeležil tudi Jeff Koons, ki tudi zaradi svojega nastopaštva velja za pravega zvezdnika vizualne umetnosti. Foto: EPA

Če je bila prej umetnost nekaj vzvišenega, nad vsakdanje življenje postavljenega "sveta", je predvsem z uporabo povsem novih tehnik ustvarjanja močno spremenila svoj značaj. Pisalo se je leto 1913 in Marcel Duchamp je razstavil sprednje kolo kolesa. Leta 1915 je svoji skulpturi Roue de bicyclette, ki so ji tedaj in tudi še veliko let pozneje številni odrekali ta status, dodal teoretsko podlago.
Svojo novo umetniško strategijo je poimenoval uporaba ready-madov oziroma običajnih predmetov, ki zaradi postavitve v nov kontekst postanejo umetniški objekti. Ta drzen Duchampov poseg v zgodovino vizualne umetnosti je slednjo za vedno spremenil in definiral njen razvoj v 20. stoletju. Te dni galerija Kunsthaus Bregenz poudarja zgodbo o ready-madih. Poudarja jo prek predstavitve del Marcela Duchampa ter njegovih prominentnih naslednikov, Jeffa Koonsa, Damiena Hirsta in Gerharga Merza.
Polona Balantič










Leta 1913 se je zavrtelo navadno kolo in sprožilo prevrat v likovni umetnosti. Foto: Markus Tretter/Kunsthaus Bregenz
Tablete - sredstvo za izboljšanje zdravja ali pot do hitrejše smrti? Ne pričakujte, da vam bo Damien Hirst ponudil odgovor. Foto: Markus Tretter/Kunsthaus Bregenz
Umetnost Jeffa Koonsa je hudo dvoumna. Na prvi pogled prisrčne skulpture pogosto prikrivajo skoraj perverzne zgodbe o prikritih strasteh. Foto: EPA
Vizija Gerharda Merza iz leta 1988. Bi bilo danes bolj živahno? Foto: Philipp Schönborn/Kunsthaus Bregenz
Dela Jeffa Koonsa so pogosto satirične manipulacije z vplivnostjo vsepovsod navzočih figur iz popularne kulture. Foto: Kunsthaus Bregenz
Če že kaj, potem moreča umetnost Jeffa Koonsa zagotovo ni. Bleščeče barve so skoraj prva zapoved njegovih del. Foto: Markus Tretter/Kunsthaus Bregenz