Tedaj je bila na ogled postavljena publikacija, ki predstavlja izsek iz dela skupine grafičnih oblikovalcev Grupa Ee in kolektiva Sindikat, skupine, ki primarno deluje kot skupina DJ-ev in VJ-ev. Publikacija je nastajala celoten čas trajanja razstave, ta pa je obiskovalcem predočila celoten proces nastajanja izdelka grafičnega oblikovanja. In tukaj se srečamo z drugim 'trenutkom obrnjenosti na glavo'. Grafični oblikovalci kot eden ključnih členov v za sodobni kapitalistični sistem značilnega vsenavzočega oglaševanja, ki spodbuja boj za slavo in ugled, so se tokrat umaknili v ozadje in pozornost usmerili na 'skrite' sodelavce. Tiskanje in vezava danes veljata za precej manj glamurozna poklica od oblikovalskega, a sta neizogibna za nastanek izdelka grafičnega oblikovanja. Manj glamurozna sta predvsem zato, ker izvajalcem teh poklicev ne pripada status avtorja. Vendar kaj opredeljuje avtorstvo danes in kdo zares je avtor? Tisti, ki naredi začetno skico, katera pa se lahko v samem produkcijskem procesu močno preobrazi?
Spoštovanje tujega dela
Tema, ki so jo tokrat odprli oblikovalci Žiga Testen, Mina Žabnikar, Ajdin Bašić, Ivian Kan Mujezinović in Damjan Ilić, torej razkrivanje 'skritih poklicev', udeleženih v grafičnem oblikovanju, na neki način pomeni izstop iz kapitalističnega diskurza, ki poudarja moč tistega, ki 'podpiše' izdelek. Bašić nam pojasni idejo, ki stoji za projektom: "V temelju našega projekta je odnos do tujega dela. Danes živimo v družbi, kjer je vse dizajnirano, od objektov, knjig do predsedniških kandidatov. Ljudje vedno pogosteje menijo, da se ta proces konča pri oblikovalcu, mi pa vemo, da to ni tako. Namreč, ko mi opravimo svoje delo, naredimo v bistvu samo navodila tistim, ki bodo ta objekt naredili. /.../ Problem je v tem, da je ta proces tiska, vezave, dostikrat zanemarjen. Na neki način je virtualizira, na način, da se 'Volk', ljudje nasploh, ne zavedajo, da to obstaja. In posledično je ta proces tudi zanemarjen, tako pri naročnikih kot tudi pri splošni publiki, a vendar brez tega ne gre."

Šivanje knjig, dokler prsti ne krvavijo
Skupina je tako v galerijo Škuc postavila tiskarski stroj, oblikovalci pa so v roke vzeli celo šivanko in sešili nekaj izvodov svoje publikacije. In ob tem ugotovili, kako 'hudimano' so morale trpeti roke ljudi, ki so pred davnimi leti ročno vezali knjige. A ob tem so se tudi marsikaj naučili. Kajti oblikovalec, ki ne premore niti najmanjšega vedenja o proizvodnem procesu, ki sledi izdelavi prvotnega osnutka, se lahko znajde v zadregi, če 'praktiki' malo po svoje realizirajo njegovo idejo. Žiga Testen tako pravi: "Zdi se nam pomembno, da dobro poznamo sam tehnološki proces reprodukcije, ne samo z ekspertnim poznavanjem svojega dela, ampak tudi samega procesa. To znanje namreč tudi daje miožnost samega posega oziroma hekerskega pristopa v samo reprodukcijo. Obenem poznavanje procesa izdelave izdelka grafičnega oblikovanja grafiku omogoča, da vanj posega tudi na drugačen način, kot je bilo predvideno. In tako se lahko izogneš nekaterim ustaljenim klišejem oziroma nečemu, pri čemer te sam proces reprodukcije omejuje."
Dvoplastnost avtorstva v sodobni družbi
V tem trenutku je ukvarjanje z avtorstvom zelo aktualno. Sodobna računalniška tehnologija in svetovni splet sta na področju avtorstva povzročila dvoje. Na eni strani imamo eskalacijo avtorstva - danes je skoraj vsak lahko avtor in v resnici ustvarja več ljudi kot kdaj koli prej -, na drugi strani pa je zaznati tudi erozijo avtorstva v klasičnem pomenu besede. Številni sodobni ustvarjalci namreč pri delu apropriirajo dela drugih avtorjev, tako da njihovi izdelki kršijo tradicionalni koncept avtorskih pravic, pravic tistega, ki je podpisal neki popolnoma izvirni izdelek.
Postavi se na ogled in se na milost in nemilost predaj obiskovalcem
Na ta dihotomni razvoj pojma avtorstva se navezuje tudi sodelovanje kolektiva Sindikat pri projektu 50 %. Sindikat je na ogled postavil samega sebe - na steno galerije Škuc so namestili fotografije članov -, nato pa obiskovalce povabil, da se nad njim znesejo, kakor vedo in znajo. O avtorstvu, kot ga pojmujejo pri Sindikatu, nam je spregovorila članica kolektiva Delta Nu: "Demokratizacija svetovnega spleta je pripeljala do tega, da je skoraj vsak uporabnik v tem trenutku tako ali drugače v pravnem prekršku glede avtorskih pravic. Na to problematiko opozarja tudi skupina Sindikat in s tega stališča ozavešča redefinicjo avtorstva. Poleg tega Sindikatove dogodke vedno označuje neka zgodba, v kateri nastopajo štirje referenčni alter egi skupine: CasioP, Delta Nu, Emulgator! in Dečko z vlečko.
Zgodbo ob vsakem dogodku spremlja primeren plakat oblikovan znotraj skupine. Dizajnerski input je torej vselej močna komponenta pri vsakem dogodku skupine Sindikat. Poziv obiskovalcem galerije, naj vandalizirajo plakat, pa med drugim parafrazira analogijo s spletnimi skupnostmi, kjer se obiskovalci med seboj povezujejo na način komentarjev avtorskih del, objavljenih na določenem spletnem mestu."

Barthes in Foucault pokopljeta avtorja
To, da so se tematizacije avtorstva lotili oblikovalci sami, ki jim 'gre povzdigovanje oblikovalca kot absolutnega avtorja zelo na roke', se zdi zanimivo tudi oblikovalki in teoretičarki Barbari Predan. Ta nam je ob razstavi povedala nekaj o teoretičnem ozadju sodobne koncepcije avtorstva: "Kapitalistična doba je povzročila vzpon avtorja kot posameznika, povzročila je to, da smo, kot reče Barthes, odkrili prestiž posameznika. Zato je tudi danes to poudarjanje posameznega avtorja v skladu z družbo, v kateri živimo. Vendar to ukvarjanje s posameznikom zamegljuje samo delo, ki je velikokrat nično in ne pušča nobene sledi. Takšen koncept avtorja Barthes in Foucault pokopljeta v šestdesetih; pravzaprav napovesta smrt avtorja. Avtorja, kot ga poznamo danes, umestita v 17. in 18. stoletje. Tedaj začne vprašanje, kdo je avtor, postajati najpomembnejše."
Za kakovost življenja pa je veliko pomembneje delo samo kot pa njegov avtor, zato tudi oba filozofa poudarita, "da je treba narediti premik stran od avtorja, da se začnemo ukvarjati s samim delom, in kaj to delo lahko povzroči v družbi." In tukaj je, naj se sliši še tako utopično, tudi možnost nastanka nove družbe, bolj pravične in idejno plodnejše od kapitalizma.
Polona Balantič
Spodaj si lahko ogledate nekaj strani iz publikacije 50 %.