Idrijske čipke so eden od najbolj prepoznavnih avtohtonih slovenskih oblikovalskih elementov. Foto: RTV SLO
Idrijske čipke so eden od najbolj prepoznavnih avtohtonih slovenskih oblikovalskih elementov. Foto: RTV SLO
Kozarci Jožeta Plečnika
Z oblikovanjem elegantnih kozarcev se je zabaval tudi arhitekt Jože Plečnik. Foto: RTV SLO

Mestni muzej Rauma gosti razstavo V stičišču ustvarjalnosti: Splet tradicije in sodobnega oblikovanja v Sloveniji, v okviru katere je predstavljeno delo izbranih slovenskih oblikovalcev in rokodelcev, ki pri svojem delu posrečeno povezujejo tradicijo slovenskega kulturnega prostora in sodobno oblikovanje.

Tradicija poda roko globalizaciji
Na izoblikovanje posebnosti slovenskega oblikovanja je vsaj malo vplival "prepišni" zemljepisni položaj Slovenije, ki leži na stičišču treh med seboj zelo različnih kulturnih območij - Alp, mediteranskega bazena in Panonske nižine. Čeprav sodobni slovenski oblikovalci navdih iščejo v širšem globaliziranem okolju, pa se v njihovem delu še vsaj malo odražajo tudi prvine tradicionalnega slovenskega kulturnega okolja.

Razstava predstavlja ustvarjalce, ki se izražajo skozi tri kategorije oblikovanja. Prvi segment predstavlja rokodelsko ustvarjanje, za katerega razvoj in nadzor kakovosti izdelkov skrbi tudi Obrtna zbornica Slovenije. Ta namreč na podlagi strokovne selekcije podeljuje zaščitne blagovne znamke. Na Finskem se bnadalje predstaviljajo oblikovalci, ki se posvečajo unikatnemu in maloserijskemu oblikovanju ter občasno zaidejo tudi v nekatere oblike industrijskega oblikovanja, posebno področje pa predstavlja tudi oblikovanje tekstilij.

Sedimo za Mizo Slovenije
Osrednji del razstave je zavzela Miza Slovenije avtorja Janeza Bogataja, okrasili pa so jo sodobno oblikovani elementi, katerih prvine izhajajo iz tradicionalnega slovenskega oblikovanja. Prt za mizo so v tehniki tradicionalne idrijske čipke in po oblikovalskem predlogu Tine Koder izdelali v Studiu Koder, z unikatnim porcelanom pa se predstavljata Katja in Jure Bricman.

Golob prinese goste
Organizatorji razstave niso pozabili na dolgo tradicijo slovenskih steklopihalcev in steklobrusilcev. Po izvirni zasnovi Franceta Černelča so v Rogaški in Studiu GRY izdelali kristalne kelihe, na Finsko pa so poslali tudi izdelke znamenitega oblikovalca Oskarja Kogoja. Dekoracijo sklepajo cvetlično okrasje Janeza Seliškarja, na ročno izdelanem papirju natisnjeni jedilni listi, za katere so poskrbeli v mojstrski delavnici Jožeta Valanta, in izrezljan leseni golob, ki predstavlja Svetega duha. Lesene golobe, ki naj bi oznanjali prihod gostov v hišo, izdelujeta Monika Klemenčič in Robert Perko.