V zgodovini finskega oblikovanja so pomembno vlogo odigrale tudi ženske, o katerih je Harri Kalha spregovoril na svojem predavanju. Foto: Arhitekturni muzej Ljubljana
V zgodovini finskega oblikovanja so pomembno vlogo odigrale tudi ženske, o katerih je Harri Kalha spregovoril na svojem predavanju. Foto: Arhitekturni muzej Ljubljana
Harri Kalha
Odgovori Harrija Kalhe nas opozarjajo, da ne smemo verjeti vsemu, kar o finskem oblikovanju zasledimo v medijih in knjigah. Foto: RTV SLO

Finska v času modernizma je bila ena od prvih držav, ki je prepoznala potencial oblikovanja pri oblikovanju prepoznavnosti države.

Harri Kalha

Kljub temu pa je sodba, da je finsko oblikovanje tudi danes vezano na naravo, poenostavljanje, saj obstaja več različnih plati oziroma področij finskega oblikovanja: od visoke tehnologije in sodobnega industrijskega oblikovanja do oblikovanja, ki korenini v zelo konceptualni ideološki usmeritvi.

Harri Kalha

Prav v nobeni državi sodobno oblikovalstvo ni "osvobojeno" sistema zvezdništva, ker je izdelke preprosto treba prodati in zato jih je tudi potrebno oglaševati.

Harri Kalha
Timo Sarpaneva
Steklo je eden od materialov, ki ga finski oblikovalci še posebej pogosto uporabijo. Foto: Metropolitan Museum of Art

Zgornje besede so seveda (pre)veliko poenostavljanje zgodbe o zgodovini narodov sveta, nekaj resnice pa se v njih vseeno skriva. Finska namreč velja za državo, ki ji je pri izgradnji svoje prepoznavnosti v mednarodnem okolju močno pomagalo delo domačih oblikovalcev, katerih izdelki so sredi 20. stoletja postali pravi svetovni hit.

Finska - Terra incognita leta 1918
Finska je dolga stoletja veljala za skoraj neposeljeno območje na severu Evrope, ki je bilo najprej del švedskega kraljestva, kasneje pa si ga je prilastilo rusko carstvo. Vedenje, da na tem za več kot 15 površin Slovenije velikem ozemlju živi povsem posebno ljudstvo z lastno kulturo, ni bilo preveč razširjeno v Evropi. Kaj šele v svetu. Tudi razglasitev finske neodvisnosti leta 1917 tega ni spremenilo. Finska si je morala sama izoblikovati identiteto, ki bi ji zagotavljala prepoznavnost v evropski skupnosti, v kateri je ob začetku 20. stoletju, v obdobju rušenja ostankov ancien regima, prišlo do prave eskalacije nastajanja novih samostojnih držav. Pri uresničevanju tega projekta si je Finska pomagala z dolgo tradicijo oblikovanja, pri ohranjanju in razvijanju katere je veliko vlogo igralo leta 1875 ustanovljeno Društvo za obrt in oblikovanje, ki je s sodelovanjem na velikih mednarodnih državah finsko oblikovanje predstavljalo svetu.

Izdelki oblikovalcev, kot so Timo Sarpaneva, Tappio Wirkkala, Kaj Frank in Ilmari Tapiovaara, so se očitno znašli na pravem kraju v pravem trenutku. Zbiratelji in ljubitelji umetnosti so v obdobju po koncu druge svetovne vojne, ko je v Evropi in ZDA še vedno prevladovala modernistična "estetika strojev", iskali nekaj novega. To želeno spremembo so zagledali v mehkih oblikah, ki so zaznamovale tedanje finsko oblikovanje. Umetnostni kritiki so začeli pisati o dobrodošlem vdoru arktične ekstike v oblikovanje, to pa je izkoristila tudi Finska, ki je z deklaracijami o vpetosti finskega oblikovanja v skrivnostno naravno krajino na daljnem severu še pomagala krepiti novonastali mit o finskem oblikovanju. Mit, v katerem seveda ni vse res, ki pa draži domišljijo ljubiteljev vsega lepega in zato pomaga perpetuirati priljubljenost finskega oblikovanja.

Tudi strokovne knjige o umetnosti kdaj lažejo
O tem mitu smo spregovorili tudi s Harrijem Kalho, finskim umetnostnim zgodovinarjem, ki je kot gost Bienala industrijskega oblikovanja v Ljubljani predaval na temo Oblikovanje finskosti v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja: spol in ženski značaj povojnega sodobnega oblikovanja. Kalha, ki je leta 1997 doktoriral s temo "Zlata doba" finskega oblikovanja: podoba, marketing, diskurz, je hitro pojasnil, da so številne predstave, ki jih oglaševalci in tudi nekateri preveč zaneseni umetnostni kritiki ustvarjajo o finskem oblikovanju, zmotne.

Kot glavni načeli finskega oblikovanja sta pogosto izpostavljeni "oblika, ki se podreja funkciji izdelka" in "narava kot vir navdiha". Bi lahko dodali še katero?
To so klišeji, s katerimi večina ljudi opisuje finsko oblikovanje. Pa tudi oblikovanje številnih drugih držav. To so skoraj univerzalne ideje. Oblika, ki se podreja funkciji, je seveda funkcionalistično načelo oziroma credo. Element narave je bil tisti, po katerem so v 40. letih 20. stoletja, ko je mednarodna skupnost odkrila Finsko, prepoznavali finsko oblikovanje. Iskali so nek nov oblikovalski milje in na Finskem so našli v nekem smislu skoraj eksotično oblikovalsko okolje.

Kljub temu pa je sodba, da je finsko oblikovanje tudi danes vezano na naravo, poenostavljanje, saj obstaja več različnih plati oziroma področij finskega oblikovanja: od visoke tehnologije in sodobnega industrijskega oblikovanja do oblikovanja, ki korenini v zelo konceptualni ideološki usmeritvi. Če zavzamemo širšo perspektivo finskega oblikovanja, sam ne bi rekel, da je v finskem oblikovanju močna prisotnost elementa naravnega v vseh časovnih obdobjih ena od osnovnih značilnosti.

Danes več ne verjamemo v predpostavke, da je en narod tesneje navezan na naravo kot kakšen drug. Mislim, da je to le kulturni mit, kulturna konstrukcija, ki smo jo morali ustvariti, da bi se kot majhna država uveljavili med dvema velikima državama. Morali smo oblikovati svojo nacionalno identiteto in to identiteto smo našli v zvezi z naravo. Ta proces se je začel že v 19. stoletju, svoje mesto pa je našel tudi v modernističnem oblikovanju sredi 20. stoletja, ko smo pri oblikovanju svoje identitete v mednarodnem okolju to tradicionalno usmerjenost v naravo precej bistro uporabili.

V svetu so sredi 20. stoletja finsko oblikovanje poimenovali arktičnega eksotika. Katere so tiste posebnosti finskih oblikovalskih izdelkov - če seveda sploh obstajajo -, ki odražajo lego finske ob arktičnem krogu?
Sam mislim, da smo precej odmaknjeni od arktičnega kroga. Takšno eksotiko bi lahko našli na Islandiji, pa tudi tam ne verjamejo več v tovrstno mitologijo. Državi lahko primerjamo tudi zato, ker je bila vloga Finske v oblikovanju v 50. letih podobna vlogi, ki jo je v oblikovalski skupnosti nekaj desetletij kasneje prevzela Islandija. V sodobnem finskem oblikovanju te mitologije ne najdemo več. Če pa že, je uporabljena predvsem ironično, kot ironično citiranje naše preteklosti.

Torej v finskem oblikovanju ne najdemo "iskanja svetlobe", ki je narava na Finsko "noče poslati" skoraj polovico leta?
Sedaj, ko ste to omenili … Na Finskem je več mesecev zelo temno in to je zares morda vplivalo na to, da se toliko oblikovalcev ukvarja s svetlobo. A danes živimo v elektrificiranem svetu in ne vem, ali iskanje svetlobe zares obstaja. Tudi iskanje svetlobe je kulturni konstrukt. Treba je tudi vedeti, da je svetloba koncept, ni le na naravo vezan pojav. Vsebuje tudi intelektualno in konceptualno dimenzijo. Zato mislim, da je svetloba tista točka, v kateri se stikajo naravno, intelektualno in konceptualno.

Vplivnost oziroma odločilni vpliv marketinga v procesu uveljavljanja izdelkov povezujemo predvsem z obdobjem proti koncu 20. stoletja. Zgodba o uspehu finskega oblikovanja govori drugače in poudarja, da je bil marketing v umetnosti prisoten že sredi 20. stoletja. Je mogoče, da se ob odsotnosti organizirane državne akcije prodora finskega oblikovanja na mednarodni trg velikim imenom, kot sta Tapio Wirkkala in Timo Sarpaneva, ne bi uspelo uveljaviti v svetu?
To je dobro vprašanje. Sam sicer menim, da uspeh finskega oblikovanja ni bil le uspeh marketinga. Dela teh oblikovalcev so bila zares zanimiva in zares dobro narejena. To so bili oblikovalci, ki niso pristajali na kompromise. Ko je šlo za njihove proizvode, so bili zelo dosledni. Delali so v tesni navezi z delavci v steklarnah, da so njihovi izdelki na koncu zares izgledali tako, kot so si jih zamislili. Še posebno izdelki, ki so bili predstavljeni na razstavah v tujini, so bili pogosto zares unikatni in tako rekoč brezhibni. Pomembno je tudi to, da so se ti oblikovalci znašli na pravem kraju ravno v trenutku, ko je mednarodna skupnost iskala nekaj novega, nekaj mehkejšega, nekaj toplejšega, človeškega in morda tudi manj intelektualnega. Iskali so oblikovanje, ki je bilo bolj organsko in je izražalo instinkte, in to so našli na Finskem.

Odločilna torej ni bila le promocijska akcija. Nekateri tuji oblikovalci so sami odkrili finsko oblikovanje in ga vzljubili. In šele čez nekaj časa so oglaševalci dojeli, da se tujina zanima za finsko oblikovanje. V tem so zaslutili priložnost in so zagnali "mašinerijo" promocije finskega oblikovanja v svetu. Najprej je bila torej kakovost in šele nato je prišlo na vrsto oglaševanje.

Danes je oglaševanje držav v medijih nekaj povsem običajnega. Je bila Finska morda ena od prvih držav, ki so se lotile projekta izgrajevanja nacionalne identitete in prepoznavnosti v mednarodni skupnosti?
Finska v času modernizma je bila ena od prvih držav, ki je prepoznala potencial oblikovanja pri oblikovanju prepoznavnosti države. Nekatere države in geografske enote so to tudi poskušale in morda jim je uspelo celo bolje kot Finski. Skandinavija je dober primer. Če ste v 60. nekoga v ZDA vprašali, ali pozna skandinavsko oblikovanje, bi bil odgovor pritrdilen. Finskega oblikovanja pa verjetno ne bi poznal. Finsko oblikovanje nikoli ni bilo tako prepoznavna blagovna znamka kot skandinavsko oblikovanje. Tudi zato, ker je bila Skandinavija koncept, ki ga je bilo lažje osvojiti. To smo tudi sami izkoristili in smo se priključili pojmu skandinavsko oblikovanje, ker smo menili, da nam to lahko le koristi, čeprav ne pripadamo zares Skandinaviji, ampak le nordijski skupnosti. (Tudi danes Finsko številni povezujejo s pojmov Skandinavija: V resnici so skandinavske države le Švedska, Danska in Norveška. op. P. B.)

Obstajale so države, ki jim je uspelo identiteto oblikovati prek promocije izdelkov tradicionalnega rokodelstva. Posebnost Finske je bila to, da ji je uspelo identiteto oblikovati prek promocije nečesa, kar je bilo moderno, obenem pa vendar značilno finsko. Vendar oblikovalci nikoli niso zares razmišljali o tem, da ustvarjajo nekaj značilno finskega. Bili so preveč idealistični, da bi se želeli ukvarjati s tem. In ko je proti koncu 50. državna promocijska strategija zares stekla, so se številni oblikovalci počutili na nek način zapostavljene in s tem niso hoteli imeti nobenega opravka.

Je morda ena od skrivnosti privlačnosti izdelkov finskih oblikovalcev tudi pristop finskih oblikovalcev k delu? Oblikovalec Kari Korkman je nekoč izjavil, da v finskem oblikovanju "ne gre za sistem oblikovalskih superzvezd in div, marveč bolj za poskus ustvarjanja boljšega sveta; za pravi demokratični korak naprej". Bi se lahko strinjali s tem?
Sploh ne. Mislim, da je to komentar idealističnega posameznika. To bi lahko rekel oblikovalec iz katere koli države. Prav v nobeni državi sodobno oblikovalstvo ni "osvobojeno" sistema zvezdništva, ker je izdelke preprosto treba prodati in zato jih je tudi treba oglaševati. In ta oglaševalski stroj obstaja in deluje, pa naj je oblikovalcem to všeč ali ne. Mislim, da je Korkman podal le idealistično oznako svojega dela, ki ga sam sicer spoštujem.

Kako je prišlo do zanimive dihotomije v razvoju umetnosti na Finskem, ki slovi kot domovina odlične uporabne umetnosti, na področju lepih umetnosti pa se zdi, da Finska nikoli ni dala zares velikih umetnikov?
To je zares veliko vprašanje, na katerega bi številni Finci radi znali odgovoriti. Sam sicer mislim, da stanje ni tako zelo dvostransko, saj imamo danes nekaj tudi v mednarodnem okolju uveljavljenih fotografov, videoumetnikov in konceptualnih umetnikov. V preteklosti je bila Finska majhna država in del naših umetnikov v tujini niso kaj dosti razstavljali in ne moremo reči, da ta dela niso bila enako zanimiva kot dela oblikovalcev.

Zaradi zgodovinskih razlogov pa je prišlo do tega, da smo svojo državo svetu lahko predstavljali prek oblikovanja. Morda je bilo takšna strategija bolj praktična, morda je bilo naše oblikovanje v času prodora v svet tudi bolj sodobno kot slikarstvo ali kiparstvo. To sta namreč tudi disciplini, ki zahtevata izobraževanje in v katerih je osvajanje sodobnega pristopa počasnejše. V oblikovanju pa smo se modernizmu lahko priključili tako rekoč čez noč. Menim, da so se razlike do danes izravnale in da finska umetnost ni več manj poznana od finskega oblikovanja.

P. B.

Finska v času modernizma je bila ena od prvih držav, ki je prepoznala potencial oblikovanja pri oblikovanju prepoznavnosti države.

Harri Kalha

Kljub temu pa je sodba, da je finsko oblikovanje tudi danes vezano na naravo, poenostavljanje, saj obstaja več različnih plati oziroma področij finskega oblikovanja: od visoke tehnologije in sodobnega industrijskega oblikovanja do oblikovanja, ki korenini v zelo konceptualni ideološki usmeritvi.

Harri Kalha

Prav v nobeni državi sodobno oblikovalstvo ni "osvobojeno" sistema zvezdništva, ker je izdelke preprosto treba prodati in zato jih je tudi potrebno oglaševati.

Harri Kalha