Oglas
Obnova baročne zakladnice je zacelila največjo rano v zgodovini nemških muzejev.
Saški volilni knez in poljski kralj Avgust je morebiti res jezil svoje podložnike, ko je njhove dajatve zapravljal za nakup dragocenih predmetov in umetnin, a obenem je nemškemu narodu zapustil zbirko, ki jo nekateri po kakovosti (obseg je seveda manjši) postavljajo celo ob bok zbirki v Zimskem dvorcu v Sankt Peterburgu. Prvi septembrski dan so tako z velikim pompom - navzoča je bila tudi nemška kanclerka Angela Merkel - predstavili Zeleno zakladnico v dresdenskem gradu, ki so jo obnavljali štiri leta.
Gledališče, v katerem nastopajo dragocenostiZelena zakladnica je eno največjih baročnih čudes, vendar ga je skoraj pokončalo bombardiranje Dresdna v 2. svetovni vojni, ki je močno poškodovalo grad. V osmih sobanah, okrašenih v maniri baročnega kiča, je razstavljenih okoli 3.000 umetnin in okrasnih predmetov, od katerih jih je večina izdelanih iz zlata, dragih kamnov, srebra, slonovine in jantarja. Za to, da se vse le še bolj blešči in da se ustvari občutje skorajšnje prenasičenosti z bogastvom, poskrbijo še številna ogledala na stenah soban, v katerih se podobe dragocenosti neštetokrat reproducirajo. Tudi zato nekateri Zeleno zakladnico imenujejo tudi "teatralna izvedba bogastva Avgusta in njegovih prednikov".
Gradnja s pomočjo starih fotografij
Sobane Zelene zakladnice so nastale že v 16. stoletju, Avgust pa je svojo zakladnico začel graditi leta 1723. Velik del soban je bil med vojno porušen, a na srečo so vse dragocene predmete že prej spravili na varno. Po koncu vojne je zaklad zasegla sovjetska Rdeča armada, a je Sovjetska zveza leta 1958 celotno zbirko poslala nazaj v takratno Nemško demokratično republiko. Do danes je bil na ogled le del zbirke, ki pa ni bila predstavljena v svojem 'domačem okolju'. Tega je bilo treba obnoviti.
Samo obnova Zelene zakladnice je potekala štiri leta in 'pogoltnila' 45 milijonov evrov (obnova celotnega gradu, ki ga je bil treba bolj ali manj postaviti na novo, je stala 337 milijonov). Obnova pa ni bila le draga, bila je tudi zelo zapletena. Do danes se namreč ni ohranil niti en načrt gradu, zato so načrt obnove oblikovali zgolj s pomočjo fotografij gradu, ki pa so seveda nastale že pred drugo svetovno vojno in od katerih so bile številne precej slabe kakovosti.
Razprodana razstava
Za javnost bo grad odprt po 15. septembru. A ne veselite se prehitro. Do oktobra so vstopnice namreč že razprodane, za obiske do januarja pa so jih prodali že 40.000. Razprodane vstopnice za obisk gradu? Sliši se nekoliko neverjetno, a to je tudi posledica varnostnih ukrepov, ki predvidevajo, da si lahko zakladnico naenkrat ogleduje največ 100 ljudi. Za ta predpis so se v gradu odločili zato, ker predmeti v zakladnici niso posebej zavarovani. da bi ustvarili vtis avtentičnosti bivalnega okolja saškega volilnega kneza, njegove družine in 'prisklednikov' - slednjih ni manjkalo na nobenem 'poštenem' dvoru - so namreč kustosi dragocene predmete preprosto razpostavili po pohištvu, saj bi njihovo zaprtje v vitrine močno 'otežilo' vživljanje v okolje baročnega dvora.
Obnova baročne zakladnice je zacelila največjo rano v zgodovini nemških muzejev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje