Prva v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) odpira arhive Državice Ptičjestrašilne, s katero pripoveduje zgodbo o fiktivni državi, ki je med letoma 1992 in 2000 delovala kot kritika dejanske države in njenega delovanja. Na Ljubljanskem gradu so v okviru
Festivala Ljubljana na ogled postavili posthumno predstavitev ustvarjalnega opusa Ljerke Kovač. Razstava krpank Nevenke Žlender pa je na ogled v steklenem atriju Mestne hiše. Gre za tehniko patchwork, ki izhaja iz Bližnjega vzhoda.

Državica Ptičjestrašilna je v času svoje obstoja opozarjala na brezbrižni odnos takratnih novih vlad do državljanov. V projekt je Milena Kosec vključila številne akcije, spise in dopise prek javnih sredstev, s katerimi je opozarjala na aktualne družbeno-politične razmere in z umetniško iznajdljivostjo komentirala institucionalizirani vsakdanjik.

V arhivu Državice Ptičjestrašilne je shranjeno gradivo dveh obdobij – Mitske dobe (od ustanovitev in delovanje do razpustitve Državice Ptičjestrašilne 14. februarja 2000) ter Novo, zgodovinsko dobo od leta 2000 naprej, ki pomeni čas velikih razstav.

Magična krajina pravljičnega
Na razstavi Ljerke Kovač si je mogoče ogledati dela, ki jih je umetnica v mešani tehniki akrila in oglja na platnu naslikala v minulem letu. Njene slike, ki jih zaznamuje obsežen in kompakten kolorit, izžarevajo avtorsko indikativne figuralne elemente. Slikarka razvija fabulativno pripoved, polno "infantilnih" figur, ki obsežno vplivajo na oddani vtis podob. V teh začutimo veselje, lahkotnost magične krajine pravljičnega.

Starodavno ustvarjanje v sodobnem času
Nevenka Žlender se je posvetila izdelavi t. i. patchworka, katere izvor je treba iskati na Bližnjem vzhodu še pred našim štetjem. Tovrstno ustvarjanje je bilo na stari celini posebej priljubljeno v času srednjega veka (V Evropo so jih prinesli predvsem križarji) tako na kraljevih dvorih kot med preprostim ljudstvom. Evropski izseljenci so nato umetnost krpank ponesli v ZDA, prav iz od tam pa se v zadnjih desetletjih ponovno vrača v Evropo.