Razstava obsega 20 Batičevih skulptur in 18 risb iz cikla Itaka, 20 skulptur in šest risb iz cikla Gilgameš ter po deset skulptur in risb iz cikla Tragos. Obsežen likovni opus Batiču tako posatavlja med najvidnejše sodobne kiparske "pripovednike" pri nas. Motiviko za osrednja dela najnovejšega cikla avtor črpa iz Homerjeve Odiseje, zgodbe o Odisejevem desetletnem vračanju iz trojanske vojne na domačo Itako.

Večna tema umetnosti
V umetnosti je Odisejev lik navdihnil mnoge evropske umetnike, od Rubensa in Tiepola do Bourdella, Picassa in Dalija - na Slovenskem je poleg znamenitih ilustracij slikarja Marija Preglja svojo interpretacijo zdaj postavil še Batič.

Od ekspresionizma do antičnega mita
Poleg del, ki so motive našla v antičnem svetu oziroma v slovenskih in evropskih mitih in legendah, Batičevo delo obsega številne monumentalne spomenike NOB. Za svoj Rudarski cikel je prejel Prešernovo nagrado. V več kot petdesetih letih ustvarjanja - predvsem v bronu, poseže pa tudi po lignitu, kamnu in steklu - je ustvaril 37 spomenikov, 21 parkovnih plastik ter celo prekooceanske ladje. Svoje delo je predstavil na 38 samostojnih in 86 skupinskih razstavah doma in v tujini. V Cankarjevem domu se je prvič predstavil leta 1993 s ciklom Slovenski miti in legende.

V drugi polovici 50-ih let močno je Batičevo kiparstvo zaznamovalo bivanje v Parizu in sodelovanje z Zadkinom, francoskim kiparjem ruskega rodu, ki je prešel pot od globokega občudovanja Rodina prek močne kubistične izkušnje in srečanja s črnsko plastiko do ekspresionističnih teženj.

Razstavni katalog sta uredili Jerneja Batič in Nina Pirnat Spahič, ki sta obenem tudi kustosinji razstave. Ob ciklih Gilgameš in Tragos sta v katalogu ponatisnjeni besedili dr. Jožeta Kastelica.