Foto:
Foto:
Prenovljen nagrobnik Antona Ažbeta.

Skulptura stoji pa prav tam, kjer je v Leopoldparku imel umetnik leseni paviljon Ažbetove slikarske šole. Anton Ažbe je v Münchnu leta 1891 ustanovil t. i. korektorsko šolo, ta se je nato razvila v Ažbetovo šolo, ki jo je obiskovalo več sto študentov z vsega sveta.

Skulptura skupaj s podstavkom, ki so ga izdelali v podjetju Marmor Hotavlje, sega v višino skoraj tri metre.

Spomenik Ažbetu simbol odprtosti duha
Odkritja se je udeležila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki je imela slavnostni nagovor, tako kot bavarski državni minister za evropske zadeve in regionalne povezave Eberhard Sinner. Rihterjeva je Ažbeta ocenila kot človeka, ki je znal prepoznati nadarjenost in zarisati črto, ki so jo njegovi učenci nadaljevali. Ažbeta se spominjamo po njegovih podobah in po njegovih učencih, njegova šola pa je bila mednarodno stičišče, zato je Begićev spomenik ne samo spomenik Antonu Ažbetu, ampak tudi simbol odprtosti duha in sodobne Evrope.

O Ažbetu je spregovoril tudi direktor Narodne galerije iz Ljubljane Andrej Smrekar, ki je posebej izpostavil dejstvo, da je bil Ažbe velika osebnost v kulturni zgodovini Slovenije in Bavarske, s svojim pedagoškim delom pa je meje obeh dežel presegel.

Bavarsko-slovensko društvo
Odprtje je plod dela Bavarsko-slovenskega društva, ki si že dalj časa prizadeva zaznamovati vlogo Antona Ažbeta in ga vsaditi v zavest strokovne in širše javnosti. Med te projekte je sodila tudi obnova zapuščenega nagrobnika na pokopališču v Schwabingu, ki ga je Mirsad Begič dopolnil z umetnikovim bronastim reliefnim portretom.

Med učenci tudi Jakopič in Jama
Slovenski slikar Anton Ažbe se je rodil leta 1856 v Dolenčicah pri Škofji Loki. Od leta 1882 je študiral slikarstvo na Dunaju in nato še v Münchnu. Za njegovo slikarstvo so značilni realizem, zamolkle barve in melanholično razpoloženje. Med njegovimi učenci so bili tudi Rihard Jakopič, Matija Jama, Vasilij Kandinski, Matej Sternen, Nadežda Petrovič in Josip Račič.

Tudi razstava v Narodni galeriji
Sredstva za postavitev spominskega znamenja sta prispevala Autocommerce in Mobitel, strokovno vodenje in koordinacijo projekta pa je prevzela Narodna galerija, ki je pripravila tudi razstavo Učitelji slovenskih slikarjev, Portretne študije Antona Ažbeta iz ateljeja Mirsada Begiča. Razstavo so odprli 17. junija v Mali dvorani Narodne galerije.