V ZDSLU-ju so tako k izboru del povabili slovensko sekcijo združenja mednarodnih umetnostnih kritikov AICA. Dela za razstavo so izbrali Milena Božiček Koren, Barbara Strle Vurnik, Robert Inhof, Petra Vencelj, Majda Božeglav Japelj, Breda Kolar Sluga in Brane Kovič.
S kritiki do bolj utemeljenega nabora del
Kovič je pozdravil pobudo, da so se v zvezi obrnili na kritike, saj se je po njegovih besedah Majski salon, ki velja za najstarejšo slovensko razstavo, z leti izrodil. Na razstavi je lahko svoja dela predstavil vsak član zveze, ki je plačal članarino, in včasih je kakšna postavitev po Kovičevih besedah "bolj spominjala na 'sračje gnezdo' kot utemeljen nabor izbranih del".
Po njegovem mnenju je kritikom uspelo celostno zajeti različne tehnike in medije, pri čemer so v izbor za razstavo zajeli nekaj več kot pet odstotkov vseh članov ZDSLU-ja. Teh je sicer 700, pri čemer jih je približno dve tretjini aktivnih.
Za spremenjeno zasnovo Majskega salona je zaslužna tudi predsednica Umetniškega sveta ZDSLU-ja Mojca Smerdu, ki je povedala, da je funkcijo sprejela z željo, da se večja vloga nameni društvom, ki delujejo znotraj zveze.
Zastarelo razumevanje sodobne umetnosti pri nas
Brane Kovič je opozoril tudi na napačno razumevanje sodobne umetnosti v slovenskem prostoru, ki vanjo vključuje zgolj derivate konceptualizma, kar je po njegovih besedah v tujini že zdavnaj zastarelo pojmovanje. Pojasnil je, da je sodobna umetnost v svetu opredeljena precej širše in poleg t. i. novega oz. post konceptualizma vključuje tudi nove medije, kot sta video in računalniške oblike generiranja podob, pa tudi slikarstvo, grafiko, kiparstvo in fotografijo.
Trojica letošnjih nagrajencev
Nagrade bodo letos prejeli Metka Kavčič, Lucija Stramec in Simao Bessa. Nagrajence je letos izbrala žirija umetnostnih zgodovinarjev v sestavi Breda Ilich Klančnik, Breda Škrjanec in Damir Globočnik. Kavčičeva je žirijo prepričala z delom iz cikla Ko se duša naguba, Stramčeva z delom Materializirane preobrazbe, Bessa pa z delom brez naslova.
Kar nekaj selitev skozi dolgoletno zgodovino
Zgodovina Majskega salona sega v leto 1909, ko je imel skupaj z zvezo domicil v Jakopičevem paviljonu. Ko so tega leta 1963 porušili, se je prestavil v Jakopičevo galerijo in ko je tudi tam izgubil svoje mesto, se je selil po vsej Sloveniji vse do leta 2012. Takrat se je vrnil v prestolnico, kjer je do lani gostoval na Gospodarskem razstavišču, po lanski predstavitvi v Ajdovščini se zdaj vrača v Ljubljano, kjer so jim naproti prišli v Narodnem muzeju Slovenije.
Majski salon bo na ogled do 30. septembra 2016.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje