Seveda gre le za del razstavljenih monumentalnih skulptur, ki jih bo avkcijska hiša Sotheby's predstavila na razstavi Beyond Limits (Izza meja) na vrtovih Chatswortha, doma vojvode Devonširskega. Lokacija urejenih vrtov razstavljene skulpture postavlja v povsem novo luč, kot če bi si te ogledovali na galerijski postavitvi, raznolikost razstavljenih umetnikov pa postavlja kipe v zanimiva nasprotja in odnose. Predstavljeni bodo vodilni britanski kiparji Lynn Chadwick, Barry Flanagan and William Turnbull, svetovni umetniki, kot je Takaši Murakami in seveda eden najbolj kontroverznih Damien Hirst s skulpturami, ki jih je ustvaril posebej za to razstavo.
Njegovi deli Legenda in Mit si bo tako tam mogoče ogledati še pred veliko retrospektivo njegovega dela prihodnje leto v galeriji Tate Modern. Čeprav bo kar nekaj del tokrat predstavljenih prvič, to ne velja za vse. Kljub temu pa gre, kot pravi Alexander Platon iz Sothebyja, za njihovo najbolj raznoliko in dinamično razstavo do zdaj, ki ponuja »spektakularno zbirko monumentalnih skulptur«, vključuje pa tudi umetnike iz Španije, Tajvana, Koreje, Argentine in Libanona.

Hirstova Legenda in mit
Tako je, lahko bi rekli tudi že sam skorajda legendarni, Hirst poimenoval svoji novi deli. Pegaz, krilati konj, poosebljanje svobode in plemenitosti narave predstavlja skulpturo Legend. Veličastna forma tega konja naj bi bila zgovoren izraz znanosti in religije, ki človeka vodi in mu kaže pot, kot je zapisal Hirst. Njegova Legenda pa seveda podleže skrunitvi vivisekcije. Konjev bok je odrt in razkriva mišice ter kosti. Razkriva skrivnost mitološke živali. Elegantno nasprotje Legendi je Myth (Mit), ki upodablja bajeslovnega samoroga. A tudi njegov bel svetleč trup je ob strani odrt in razkriva notranjo muskulaturo.
Kičasti cvetlični premislek absurda in veselja
Barvita skulptura Flower Matango Takašija Murakamija iz leta 2001 nazorno pokaže, kako priznani umetnik staplja sodobno umetnost s tradicionalnimi japonskimi elementi. Za skoraj štiri metre visok kip s cvetovi živih barv, smejočimi usti in očmi ter iz različnih materialov je Murakami potreboval leto in pol časa, da ga je končal. Ikonični motiv v spoju visoke in nizke umetnosti deluje veselo, pa tudi popolnoma absurdno in nemočno.
Gromozanska zlovešča orhideja
Marc Quinn je svojo skulpturo Burning Desire osnoval na naturalistični podobi orhideje Phalaenopsis. Velikanski rdeči listi v spoju s kontradiktorno bronasto maso delujejo nenavadno, zaradi svoje velikosti tudi strašljivo in skorajda zlovešče. Delo spada v serijo skulptur in slik, skozi katere Quinn raziskuje koncept idealne lepote, dosežene skozi genetsko manipulacijo.
Koničasta telesa na klopci
Sitting Couple Lynn Chadwick pripada seriji njegovih monumentalnih del, ki jih je na isto temo izdeloval konec 80. let in so nadaljevanje geometričnih okrasnih del, s katerimi je raziskoval teme osebne in kolektivne identitete. V sedanjih delih je opaziti naraščajočo tendenco do naturalizma, koničasta telesa sedečih figur pa so omehčana s pokrivalom, ki daje figuram nežnejši videz.
Na vrtu bodo tako do konca oktobra kraljevale raznolike skulpture ogromnih razsežnosti več avtorjev. Že samo njihova predimenzioniranost, pa tudi grobost nekaterih, kičasta barvitost tretjih ali ostrina in nenaravnost četrtih, bodo vrt oživile z nenavadnimi podobami in mu podale atmosfero nenavadnega, fantastičnega sveta, pa čeprav je morda le Hirstov samorog ušel iz starodavne bajke. Vsekakor pa bo podoba tega umetniškega sveta vstopila v nek drug svet, ki zunaj prostorov, namenjenih umetnosti, morda pove tudi kaj presenetljivega.