V newyorškem muzeju ameriške umetnosti Whitney bodo 12. novembra na ogled postavili veliko retrospektivo, posvečeno ikoni poparta Andyju Warholu. Na razstavi Andy Warhol - From A to B and Back Again (Od A do B in spet nazaj) bo na ogled več kot 350 del, ki bodo zasedle skoraj celoten muzej in ponudile natančen vpogled v Warholovo 40-letno kariero. Upajo, da bo mlajša generacija s pomočjo razstave laže razumela, "od kod izhaja velik del sveta okrog njih".

V muzeju so ob napovedi razstave zapisali, da je Warhol z dodelanim videzom in s svojo željo po eksperimentiranju z netradicionalnimi umetniškimi tehnikami izkazal izjemno razumevanje do naraščajoče moči podob v sodobnem svetu in pripomogel k razumevanju vloge umetnika v družbi.

Postavitev bo prva velika Warholova retrospektiva v ZDA od leta 1989. Zgrajena bo na množici novih dognanj o umetnikovem delu, do katerih so se raziskovalci dokopali v dobrih 30 letih po njegovi smrti. "Razkrila bo novosti v navezavi z Warholom, ki naj bi ga poznali, ter predstavila Warhola za 21. stoletje," obljublja spletna stran muzeja.

Obiskovalci razstave bodo imeli možnost spoznati Warholove ustvarjalne začetke, ko je v 50. letih minulega stoletja deloval kot komercialni ilustrator, prek njegovih ikoničnih popartskih umetnin iz začetka 60. let in eksperimentalnega dela na filmu in drugih medijih v 60. in 70. letih, do njegove inovativne rabe readymade abstrakcije v 80. letih. Njegova ponavljanja, popačenja, kamuflaže, barvna neskladja in reciklaža lastnih motivov so spremenila razumevanje podobe in po svoje nakazala na vprašanja, aktualna v današnji digitalni dobi.

Retrospektiva, na kateri bodo nekatera dela prvič razstavljena skupaj, bo na ogled med 12. novembrom in 31. marcem 2019. Za tem bo potovala še v San Francisco in Chicago.

Warhol (1928–1987) velja za eno najpomembnejših in najbolj enigmatičnih osebnosti moderne umetnosti. Rodil se je leta 1928 v Pittsburghu slovaškima izseljencema Ondreju in Juliji Varhola. Umrl je leta 1987, star 58 let.

Svoj umetniški izraz je začel razvijati v začetku 60. let minulega stoletja pod vplivom francoskega umetnika Marcela Duchampa in dadaistov. Upodabljal je jušne konzerve, medijske zvezde, zgodovinske osebnosti, pogosto pa kar samega sebe. Med njegova ikonična in najbolj razvpita dela sodijo podobe Marilyn Monroe in Campbellove juhe. Ustvarjal je tudi eksperimentalne filme, kot so Dekleta iz Chelseaja, Osamljeni kavboj, Hranjenje, Poljubljanje ter Spanje.