Kazimir Malevič je že z imeni svojih del jasno sporočil, da razvija posebno smer suprematizem. Foto:
Kazimir Malevič je že z imeni svojih del jasno sporočil, da razvija posebno smer suprematizem. Foto:
Kazimir Malevič: Črni križ
Kazimir Malevič: Belo na belem
Serija del Belo na belem pomeni skrajno točko likovne abstrakcije.

Nedavno so v Ukrajini predstavili do zdaj še neznano delo ukrajinskega predstavnika umetnosti suprematizma. Ne da bi vedel, kakšno bogastvo hrani doma, je neki Ukrajinec kovinsko ploščo, na kateri sta upodobljena črn križ in rdeč kvadrat, uporabljal za zapiranje okna. Zato je delo tudi v precej slabem stanju, ukrajinski poznavalci likovne umetnosti pa menijo, da bi slika na dražbi vseeno utegnila doseči celo 10 milijonov evrov. Lastnik je bil prepričan, da je slika delo neznanega samouka.



Svoj namen je pojasnil z besedami: "Objekt sam po sebi je brez pomena. Ideje, ki jih oblikuje posameznikova zavest, so ničvredne." Malevič je zato ustvarjal na prvi pogled sporočila oropane slike, ob opazovanju katerih pa so se v podzavesti oblikovale pomensko bogate asociacije. Tako je Malevič skušal doseči to, kar je poimenoval "supremacija občutka".

Duhovni preporod ruskega človeka
Kazimir Malevič (1878-1935) poleg Pieta Mondriana velja za največjega mojstra skrajne abstrakcije. Kljub inovativnosti svoje likovne poteze pa Malevič ni bil edini sovjetski likovni začetnik obdobja neposredno pred in po oktobrski revoluciji leta 1917.

Kot da bi v tem obdobju celotno območje Sovjetske zveze doživelo duhovni preprorod, se je ob političnih prevratnikih pojavila še manjša skupinica odličnih likovnikov, ki so rusko območje, na katerem po zatonu značilne umetnosti pravoslavnih ikon ni bilo več nosilcev razvoja umetnosti, katerih delo bi zaslovelo tudi v širšem mednarodnem okolju. Poleg Kazimirja Maleviča so v prvih desetletjih 20. stoletja evropsko umetniško prizorišče pretresli še drugi umetniki, med drugim Vasilij Kandinski in Vladimir Tatlin.

Kazimir Malevič tudi pri nas
Slovencem je Kazimirja Maleviča predstavil umetniški kolektiv NSK-ja (prvotno je kratica pomenila Neue slowenische Kunst). Znameniti Malevičev križ si je za svoj zaščitni znak izbrala skupina Laibach. Križ so obdali z zobatim kolesom in nastal je prepoznaven znak skupine. K suprematizmu se vedno znova vrača tudi režiser Dragan Živadinov, ki je med drugim sceno predstave Krst pod Triglavom obogatil z znamenitim nagnjenim stolpom Vladimirja Tatlina.