Albin Rogelj - Bine začrtuje podobe pomensko bogatih zidov. Foto: Cankarjev dom
Albin Rogelj - Bine začrtuje podobe pomensko bogatih zidov. Foto: Cankarjev dom
Albin Rogelj - Bine
Na dve stezi razcepljena umetniška pot. Foto: Cankarjev dom
Albin Rogelj - Bine
Slikarstvo Albina Roglja - Bineta sledi izročilu sevropskega modernizma. Foto: Cankarjev dom

Rogljeve karikature pa niso le zabavni komentarji aktualnih družbenopolitičnih 'dogodivščin'. So tudi prave umetnine, zato so na ogled v galeriji Cankarjevega doma. Kustos razstave Jure Mikuž pa nam tokrat predstavlja tudi drugačnega Bineta Roglja. To je Bine Rogelj, ki se rad postavi tudi pred slikarsko platno. Cankarjev dom tako poleg približno 40 najboljših Rogljevih karikatur na ogled postavlja tudi presek avtorjevega slikarskega opusa.



Podkrepljena dvojnost Rogljevega opusa
Dvojni oziroma Janusov obraz svojega dela je Bone Rogelj podkrepil še z izbiro besed, s katerimi podpisuje svoja dela. Rogelj tako svoje slikarske prispevke vedno označi z besedama Albin Rogelj, karikature pa so podpisane s psevdonimom Bine. Če se še za trenutek pomudimo pri razcepih. Obe strani Rogljevega udejstvovanja pričata o soobstoju razmišljujočega umetnika, ki zavzeto raziskuje moderni slikarski izraz, in duhovitega karikaturista, ki pozorno opazuje dogajanje okoli sebe, v enem samem telesu.

Pravzaprav bi lahko dejali, da je tudi Bine Rogelj ena izmed 'žrtev' krute realnosti, v kateri umetnik le stežka preživi. Slikarstvo je kaj malo donosen posel. Zato se je umetnik razen obdobja pred letom 1966 in okoli leta 1990 posvečal predvsem karikaturi, izraznemu sredstvu, ki od avtorja zahteva tako bistroumno presojanje družbenega sveta kot tudi dobršno mero umetniške spretnosti in ki je pri nas na žalost še vedno premalo cenjeno.

'Špeganje' v popularno kulturo
Kljub intenzivnemu ukvarjanju s karikaturo je Binetu Roglju uspelo razviti izrazito osebno likovno govorico. Če si dovolimo povzeti zapis Jureta Mikuža, s katerim je kustos pospremil razstavo: "Rogelj se predaja estetskim in podobotvornim elementom, ki jih odkriva umetnost po drugi svetovni vojni: poploščevanju slikovnega polja z dvigovanjem obzorja proti površini platna in pravokotnim zasukom ploskev nanj, informelsko in konstruktivistično strukturiranim grafizmom ter shematiziranju človeške postave." Tako se je Rogelj pridružil tudi tistim modernistom, ki so občasno povzemali izrazne načine popularne umetnosti in kulture pa tudi prvine otroške risbe in karikature.

Opazovanje zidov ne more biti dolgočasno
Delo Bineta Roglja zaznamujejo tudi podobe arhitekturnih členov in zidov ter nizi hišnih fasad. Upodobljene ploskve postanejo nosilke simbolnih pomenov, ob opazovanju teh elementov pa se posamezniku sprosti domišljija in lahko oblikuje povsem svojo zgodbo. Fascinacija z zidom ni novost modernega slikarstva. Mikuž je tako zapisal, da so o zidovih razmišljali že v renesansi, ko so v zidovih našli celo lepoto. Zidovi so bili ponovno aktualni v poetiki art bruta in informela med drugo svetovno vojno in pred njo, v zvezi z umetniškim obravnavanjem zidov pa naj omenimo še Brassaieve fotografije pariških grafitov. Tako lahko povzamemo, da je Bine Rogelj kot slikar v bistvu naslednik te dolge tradicije, ki korenini v renesansi ali pa še v katerem izmed starejših umetniških slogov.