Za ti dve desetletji je bil opazen premik od simbolizma k ekspresionizmu. Čeprav so slikarji za motivi izbirali že utrjene žanre in motive, se je oblikovala nova estetika pri slikanju portretov, krajine in alegoričnih slik. Naturalistične reprezentacije so zamenjale stilske rekonstrukcije realnosti, kjer slikarji iščejo nove načine upodabljanja motivov, spremenijo pa se tudi osnovni principi kompozicije in vloga barv.

Razstava v sodelovanju z Leopoldovim muzejem
Pariški muzej Orsay je v sodelovanju z Leopoldovim muzejem na Dunaju pripravil razstavo del avtorjev, ki so v tistem času delovali na Dunaju. Razstava je razdeljena v tri sklope. Prvi del razstave je poimenovan Zgodovina, v njem pa je razstavljenih 30 slik; devet Schielejevih, osem Klimtovih, osem Moserjevih in 5 Kokoschkovih. To so dela, za katera so slikarji navdih poiskali pri svojih zgodovinskih predhodnikih. Še posebej pri Klimtu se kaže želja po preseganju simbolizma in ustvarjanje monumentalne umetnosti s pomočjo kompozicije.

V delu Krajina je razstavljenih 29 slik; med njimi 13 Schielejevih, 10 Klimtovih in šest Moserjevih. V njih slikarji izhajajo iz tradicionalnih motivov, vendar je njihovo upodabljanje narave popolnoma nasprotno od klasične perspektive in se zelo približuje abstraktni umetnosti. Tretji, zadnji del razstave je poimenovan Figuralika in obsega 32 slik; 12 Schielejevih, 10 Kokoschkovih, osem Klimtovih in dve Moserjevi. V njem so na ogled podobe različnih ljudi, tudi avtoportreti. Tu se odlično vidi, kako se je portret pri njih postopno razvijal v dekorativno prikazovanje modela in se ostopno približeval ekpresionističnemu.