Gilbert in George pravita, da je religija ena od zadnjih nedotakljivih tem. Foto:
Gilbert in George pravita, da je religija ena od zadnjih nedotakljivih tem. Foto:

Misliva, da bi morali papeža postaviti pred mednarodno sodišče človekovih pravic zaradi vsega trpljenja, ki bi ga Cerkev lahko preprečila, pa ga ne.

George
Gilbert in George sta Veliko Britanijo lani zastopala tudi na beneškem bienalu.

Še preden je razstava Sonofagod v londonski galeriji White Cube sploh odprla svoja vrata, je že dvigovala prah. 21 slik, ki nosijo skupni podnaslov Was Jesus Heterosexual? (Je bil Jezus heteroseksualec?), je povzročilo tolikšno jezo v torijski poslanki Ann Widdecombe, ki je delo umetnikov označila za "bogokletno in skrajno – kar bosta spoznala tudi Gilbert in George, ko bosta končno stala pred božjim obličjem”.

Serija slik Sonofagod temelji na vsem poznani verski (predvsem krščanski) simboliki, in tako krščanski križ ali Davidovo zvezdo hierarhično povsem enači s klišejskimi predmeti, kakršni so štiriperesne deteljice in konjske podkve. Slike spremljajo več kot zgovorni komentarji: “Jezus pravi: Odpustite si” ali pa “Bog ljubi seks. Uživajte!”. Gilbert in George vztrajata, da njuna umetnost do nikogar ni žaljiva: “Kristjani zganjajo nasilje nad človeštvom – grozijo nam s peklom. To je žaljivo, ne pa midva”.

Leta, ko bi kdo drug mislil na upokojitev
Gilbert in George, ki sta oba že prekoračila šestdeseto leto, sta življenjska in umetniška sopotnika že več kot štirideset let, še vedno pa sledita istemu cilju: ustaljena pojmovanja umetnosti zamajati v temeljih. Prvič sta zanimanje javnosti bežno zbudila že leta 1977, s predstavo Dirty Words Pictures, v kateri se je obilno preklinjalo, a so ju kmalu zasenčili The Sex Pistols, ki so takrat hrupno zasedli televizijske sprejemnike. V devetdesetih letih sta v južnem Londonu priredila performans Naked Shit Pictures, na katerem sta počela natančno to, kar je obljubljal naslov.

Brca v temo ali korak pred časom?
Spomnimo se le, da je umetnost vedno hodila po tanki črti med svetim in profanim. Nenazadnje je bil neznanskega ogorčenja nekaterih deležen tudi Michelangelo, ki je (pa čeprav s papeževim blagoslovom) sklenil upodobiti božje obličje. In prav te dni se v vrstah Cerkve vse več glasov vzdiguje tudi proti Danu Brownu in njegovi uspešnici Da Vinčijeva šifra, ki izhaja iz predpostavke, da je imel Jezus potomstvo. Gilbert in George sta se s svojo homoerotično interpretacijo Jezusa izognila (vsaj) temu bogokletstvu.

Misliva, da bi morali papeža postaviti pred mednarodno sodišče človekovih pravic zaradi vsega trpljenja, ki bi ga Cerkev lahko preprečila, pa ga ne.

George