Picassove grafike bodo na ogled od 21. januarja 2010 v Mestnem muzeju Ljubljana, medtem ko bo Clavéjeve slike, nastale med letoma 1934 in 2002, od sredine januarja mogoče videti v Jakopičevi galeriji.

Picasso se je ves čas svojega umetniškega ustvarjanja posvečal tudi grafikam. Ljubljanska razstava bo predstavila izbor približno 90 grafičnih listov, ki ponujajo kronološki in tematski presek umetnikovega grafičnega opusa. Motivi, ki so Picassa zanimali in ki jih je mojstrsko zarisoval v tiskarske plošče, so zelo raznovrstni: grška in rimska mitologija, bikoborbe, odnos med slikarjem in njegovim modelom, živali, tihožitja, portreti in izjemne ilustracije knjig. Na razstavi bo prikazan tudi izbor grafik iz serije Suite Vollard, ki jo likovni kritiki štejejo za eno najpomembnejših grafičnih serij 20. stoletja.

S Pablom Picassom je neločljivo povezan pojem eksperimenta: umetnik je za upodobitev različnih tem vedno poiskal najprimernejšo grafično tehniko. Grafični listi na razstavi Bikoborbe. Mit. Eros. so razporejeni v več ciklusov, ki sledijo slogovnemu razvoju Picassove umetnosti od klasicizma do kubizma ter značilnega sloga poznejših let. Razstavljena dela prihajajo iz zbirk Galerije Fetzer iz Nemčije, ki hrani opuse velikih imen evropske umetnosti.

Eden izmed pionirjev španskega modernizma
V Jakopičevi galeriji pa bodo razstavljena dela Antonija Clavéja, ki so jih posebej za to razstavo zbrali iz zasebnih zbirk; gre za kolaže, filmske plakate, gledališke scene in slikarska platna. Vsa izražajo raznovrstno ustvarjalnost umetnika, ki je leta 1984 s samostojno razstavo predstavljal Španijo na Beneškem bienalu.

Antoni Clavé spada med najznamenitejše pionirje španskega modernizma s kar največjim mednarodnim vplivom in dometom. Že njegovi začetki risanja za časopise so bili izjemni, kmalu pa je postal obetaven oblikovalec filmskih plakatov. Clavéjevi plakati pričajo o veščem likovnem sinkretizmu, navdihnjenem z viri avantgard, zaradi katerih je 20. stoletje tako posebno: od kubizma do futurizma, ekspresionizma in estetike grafičnega oblikovanja. Clavé, ki ga je zaznamovala državljanska vojna, je odšel v izgnanstvo v Francijo, kjer je odkril litografijo in gravuro, tj. področji, ki sta mu dejansko odprli vrata založniškega sveta in ga napravili za uglednega ilustratorja.

Kolaž kot vrhunec
Leta 1954 se je Clavé, ki je tedaj že bil pomembna umetniška figura v francoskem likovnem univerzumu in ki je imel za seboj tudi že obdobje odmevnih mednarodnih scenografskih uspehov (La casa de Bernarda Alba, La peur, Deuil en 24 heures in umetnikovo srečno sodelovanje z Ruth Page za čikaško opero), odločil v celoti posvetiti se slikarstvu. V svoje delo je vpeljal arhaično figurativno ikonografijo (bradate kralje, izmuzljive kraljice in antropomorfne oblike silovitega izraza).

Dve leti pozneje pa je Clavé odkril asemblaž in ga postavil v ospredje z veličastno serijo nekoliko nadrealističnih živih objektov. Preskok od asemblaža do kolaža pa je vsekakor zaznamoval zavestno redefiniran likovni pristop, ki presega zgolj tehnični popravek. Clavéjevi kolaži se vselej odzivajo na strogo ekspresivno shemo ter umetnikovo delo odpirajo informelu. To obdobje danes šteje za Clavéjevo najpomembnejše obdobje.