Pisalo se je leto 1937. Adolf Hitler je 26. aprila svoje zračne sile poslal na pomoč nacionalistični vojski Francisca Franca: v smrtonosnem zračnem napadu je po najvišjih ocenah umrlo 1.600 ljudi, več sto pa je bilo ranjenih.

Orjaška Picassova slika Guernica ima že od leta 1992 dalje stalno domovanje v Muzeju kraljice Sofie. Zdaj so v ustanovi pripravili razstavo Piedad y terror en Picasso (Usmiljenje in groza pri Picassu), v katero so vključili tudi časopisne članke in fotografije uničenja, na katere je naletel španski umetnik, ki je takrat že živel v Parizu. Črno-belo olje na platnu, ki so ga ti prizori navdihnili, meri sedem metrov in pol v širino ter tri metre in pol v višino; nastalo je po naročilu, za španski paviljon na pariški svetovni razstavi leta 1937.

Protest proti laži o "kolateralni škodi"
Rosario Peiro, ki je vodja zbirke v muzeju, se spominja, da je na reprodukcijo Guernice naletela celo na fotografiji iz Alepa. "Slika načenja temi uničenja in terorja, ki sta na žalost velik del naše resničnosti," si daljnosežni vpliv dela razlaga Peirova. "To je tako zelo težko doumeti, da te te misli nikoli zares ne zapustijo." Sliko so v časih različnih konfliktov reproducirali umetniki po vsem svetu, od Afganistana do Južne Karoline.

"Picassova slika živi naprej kot ključen glas protesta proti laži o 'kolateralni škodi'," je prepričan kurator razstave Timothy James Clark. "Ponazori vso grozo smrti iz zraka ... sam je doživel grozo bombardiranja."

V četrtek so v baskovskem avtonomnem parlamentu razpravljali o predlogu separatistične stranke EH Bildu. Njeni člani se zavzemajo, da bi umetnino preselili v Gerniko, kakor se vasica imenuje v baskovščini. "V času, ko je ključnega pomena gradnja zgodovinskega spomina, ki dokumentira trpljenje vseh, bo moč slike in njene obsodbe pomnožena, če bo ob 80-letnici v vasi Gernika," so zapisali v svoji pobudi.

Madrid je noče (več) posojati
Špansko ministrstvo za kulturo in Muzej kraljice Sofie za te pozive do zdaj nista imela posluha. V madridski instituciji poudarjajo, da slika potrebuje posebno nego - in mirovanje. V zgodovini so jo namreč sneli in zvili kar 88-krat ter jo posodili v 30 mest po vsem svetu. Danes je temeljno delo muzeja in morda za večno priklenjena na njegovo steno. "Tako je v številnih muzejih po vsem svetu: nekaterih del se pač ne posoja," je bila njihova kategorična izjava.

Razstavo Usmiljenje in groza pri Picassu lahko v Madridu ujamete še do 5. septembra.