Razstava ponuja sprehod med Bianchijevimi senčniki za svetila, ta pa spremljajo tudi umetnikove krajine in druga dela, pri katerih je uporabljal svinčnik in gvaš. Na vsestranskost umetnika opozarjajo tudi tako, da ga predstavljajo še kot pisatelja in pesnika. Razstavo spremlja plakat in niz razglednic.

Na razstavljenih Bianchijevih vzorcih za senčnike je mogoče opazovati več vrst motivov, ki izražajo izrazito dinamičnost in inovativnost. Med temi je avtorica postavitve Irena Mislej kot najbolj priljubljene poudarila vzorce z razkošnim cvetjem in pticami, v nekaterih pa se Bianchi že močno približuje abstrakciji. Med temi je mogoče najti nemalo motivov z izrazito vzhodnjaškim duhom, nekatere spominjajo na kamne, spet drugi senčniki pa navdušujejo s kontinuiranim motivom krajine, ki pokriva vso površino.

Prav tem je oblikovalec namenil tudi največ dimenzij, z njimi pa ustvaril čisto posebno vzdušje. O Bianchijevih senčnikih je Mislejeva še zapisala, da senčniki zrcalijo rafinirano meščansko kulturo pri oblikovanju interierjev.

Stilizirane izmišljene krajine
Cvetličnim motivom pa se Bianchi ne posveča le na senčnikih, ampak tudi v risbah in akvarelu. Med tem ko izražajo njegove krajine izmišljene vedute stiliziranih potez, na katerih v sredini ali ob strani praviloma stoji drevo nedoločljive vrste. Umetnikova poteza je v risbah in skicah z jasnimi in kratkimi črtami zaokrožena. Ob tem se pogosto poslužuje pointilizma, ki ustvarja dekorativen izraz tudi v tistih resničnih krajinah.

Prve korake je slikar in oblikovalec Walter Bianchi (1897-1983) naredil v švicarski Laussani, v Parizu pa je zaslovel v času, ko je v likovnem svetu vladal art-deco. Bianchiju kot slikarju sta se doslej posvetili le dve razstavi.