V berlinskem Muzeju komunikacij je razstava Pisma z druge strani (Post von drüben), ki priča o času, ko je bila pošta še najbolj zanesljiv način komunikacije med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Ne popolnoma zanesljiva, kajti sumničava oblast Vzhoda je vsak prestrežen stik z zunanjostjo razumela kot mogoč poizkus spodkopavanja režima. Zato je bila osrednja pošta pravi labirint kafkovskih nadzornikov: dva tisoč poštnih uslužbencev je vsak dan na lovu za zarotami in kritiko režima odprlo približno devetdeset tisoč kuvert.
Veliki brat gleda ...Na razstavi so na ogled pripravice, s katerimi so uslužbenci tajne policije Stasi presvetlili kuverte, in take, s katerimi so jih odprli in kar najbolj neopazno znova zaprli. No, ljudje so kljub temu vedeli (ali pa vsaj sumili), da nad njimi bedi cenzura.
Solidarnost neznancev
Takrat, ko je bila Nemčija razdeljena, je obstajala tudi vrsta pošte, ki je razveselila vsakogar: t. i. "rumeni paketi", ki so jih Nemci z Zahoda pošiljali svojim sorodnikom, prijateljem in celo neznancem. Vanje so dajali izdelke, ki jih ljudje na drugi strani zidu niso mogli dobiti: čokolado, kavo, milo, kompot v konzervah in podobne stvari, ki so na Vzhodu pomenile razkošje.
Pred časi telefonske tajnice
Na podbojih vrat marsikatere berlinske hiše lahko še danes vidimo obešeno pisalo in poleg njega majhen blokec lističev. Tradicija se je ohranila še iz časov, ko je bil telefoniranje premalo zanesljivo in so se ljudje raje obiskovali. Kadar je nenapovedan gost našel le prazno hišo, je lahko na listku pustil sporočilo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje