Oglas
Kraj, o katerem govorimo, so Benetke. V tamkajšnjem gledališču La Fenice, v bližini katerega bo muzej tudi stal, je Callasova leta 1949 v eni sami sezoni odigrala zahtevni in med seboj zelo različni vlogi Brunhilde v Wagnerjevi operi Valkira in Elvire v Bellinijevem delu Il Puritani. Nastop je bil popoln uspeh, čeprav je Callasova za priprave na interpretacijo Elvire imela zelo malo časa. Ni bila namreč prva izbira za nosilko te vloge; maestro Serafin je vlogo najprej namenil Margheriti Carosio, ki je zbolela in ni mogla nastopiti.
Velika 'neumnost' virtuozne CallasoveNe le Callasova sama, tudi nekateri kritiki so dvomili, da lahko katera koli pevka, kaj šele niti ne tridesetletna Callasova, v eni sami sezoni uspešno nastopa v vlogah Elvire in Brunhilde. Michael Scott, ustanovitelj londonske operne družbe je tako izjavil: "Presenetljiva je že misel, da lahko pevka v svoji karieri popolnoma osvoji tako različno glasbo, ki se po zahtevah do pevca tako zelo razlikuje, kot se med seboj razlikujeta Wagnerjeva Brunhilda in Bellinijeva Elvira; poskus, naštudirati obe v eni sami sezoni, pa se zdi kot folie de grandeur." Callasovi je uspelo in gledališče La Fenice je postalo prizorišče njenega preboja med nesmrtne zvezde opernega žanra.
Finančna podpora Benečanov muzeju Marie Callas
Gledališče La Fenice sodeluje tudi pri organizaciji tega, povsem prvega Callasovi posvečenega muzeja na svetu. Finančno konstrukcijo projekta Sklada Marie Callas pa podpira tudi beneška občina. Iz sklada, ki je sodeloval tudi pri trenutno aktualni razstavi o Marii Callas v severnoitalijanskem mestu Verbania, so sporočili, da bodo v muzeju med drugim razstavili najljubše plašče Marie Callas in mnogo njenih osebnih dokumentov.
Zavrnjena na konzervatoriju
Maria Callas je bila kot Sophia Cecelia Kalos leta 1923 rojena v New Yorku, vendar se je njena družina kmalu preselila v Grčijo, kjer je Maria tudi odraščala in se glasbeno izobraževala. To se skoraj ne bi uresničilo, saj Marii na avdiciji za študij na uglednem atenskem konzervatoriju najprej ni uspelo navdušiti. Šele po zasebnih urah pri učiteljici petja Marii Trivelli, ki je kot prva Callasovo ocenila kot 'dramatični sopran', je Callasova začela obvladovati svoj glas in že po nekaj mesecih je zmogla skoraj popolno izvajati tudi najzahtevnejše arije.
Zvezdniški izpadi v petdesetih
Tako kot je bila dramatična njena pot do uspeha, je bilo dramatično tudi celotno življenje Marie Callas. Z živčnimi zlomi, obdobjem divjega nihanja telesne teže in z viharnimi romancami napolnjeno življenje jo je ustvarilo za pravo popzvezdnico v srenji opernih umetnikov. K temu so pripomogli tudi 'zvezdniški' izpadi Callasove. Posebno v drugi polovici petdesetih je sopranistka vedno pogosteje tožila zaradi preutrujenosti, kar je bilo vzrok tudi za rimski škandal, ko je Callasova po prvem dejanju Bellinijeve Norme zapustila oder, čeprav je med občinstvom sedel sam italijanski predsednik.
Krivične sodbe o veliki pevki
Posebno italijanski mediji so se takrat zarotili proti Callasovi, kateri pa je kljub počasnemu pešanju glasu vendarle uspevalo vsako sezono še vedno navdušiti z nekaj izjemnimi nastopi. Treba je vendar priznati, da je bila Callasova v petdesetih ena najbolj angažiranih opernih pevk, vseh njenih tožb o izčrpanosti ni mogoče odpraviti kot izraz kapricioznosti velike dive. O krivičnosti medijev do Callasove je spregovoril tudi menedžer newyorške Metropolitanske opere Rudolph Bing, ki je Callasovo angažirala ravno v času njenih 'italijanskih vojn': "Bila je toliko inteligentnejša. Drugi umetniki ... njih si lahko prinesel naokoli. Callasove ne. Natančno je vedela, kaj in zakaj je nekaj hotela."
Izvrstna dramatična igra, ki prekrije 'zdrs' glasu
In to ji je pomagalo tudi v obdobju, ko njen glas ni več zdržal vseh pritiskov. Ta glas je bil predmet razprav že v začetku njene kariere, saj se je nekaterim zdel preprosto grd, a vendar zanimiv. Vendar je Callasovo odlikoval tudi izjemen igralski talent, zaradi katerega je zmogla včasih prepričati, tudi če njena glasbena izvedba ni bila popolna. Vsem natolcevanjem navkljub pa leta 1977 umrla Callasova ostaja ena največjih glasbenih umetnic 20. stoletja, ki je kljub razmeroma kratki karieri na velikih odrih za vedno zaznamovala operno umetnost, saj je ustvarila nov tip operne dive; dive, ki ni le 'stroj za petje', ampak je prava zvezda in celovita odrska umetnica.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje