Razstava, ki so jo odprli pod naslovom Jože Plečnik - arhitekt in vizionar, ponuja na ogled 339 fotografij risb, skic, načrtov in izvedenih objektov, s katerimi je predstavljen celoten opus arhitekta, ki je močno zaznamoval slovensko arhitekturo 20. stoletja. Razstavo, ki jo je pripravil ljubljanski Arhitekturni muzej, na ogled pa bo do 25. februarja 2007, spremlja tudi tiskovna konferenca, ki poteka pod naslovom Krakov in Ljubljana in srednjeevropski mit.

Razstava predstavlja Plečnikovo življenje in delo na panojih, ki so podnaslovljeni v poljščini in angleščini, razdeljeni pa so v sklope, ki se posvečajo arhitektovemu življenju, njegovi dunajski dobi, ustvarjanju v Pragi in delu v domovini. Razstavljenih je tudi nekaj izvirnikov, med katerimi je deset izvirnih skic iz dunajske dobe, šest maket, štiri liturgične posode, štirje stoli in pet pisem Plečnikovih sodobnikov iz Plečnikove zbirke.

Od Ljubljane do Prage in nazaj
Jože Plečnik se je rodil leta 1872 v Ljubljani. Šolanju na obrtni šoli v Gradcu je sledil študij arhitekture pri Ottu Wagnerju na Dunaju, kjer je delal najprej v Wagnerjevem ateljeju, nato pa kot samostojni arhitekt. Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je poučeval na tamkajšnji umetnoobrtni šoli. Za arhitekta Praškega gradu je bil imenovan leta 1920, sprejel pa je tudi mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leto pozneje se je vrnil v Ljubljano, vendar pa je vse do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano. Plečnik je umrl leta 1957 v Ljubljani.

Plečnikov pečat doma in v tujini
Ljubljano je Plečnik, ki velja za utemeljitelja moderne slovenske arhitekture, med drugim zaznamoval s stavbami Narodne in univerzitetne knjižnice, stadiona za Bežigradom, kompleksa pokopališča Žale, stavbe Peglezn, s tržnico, Tromostovjem, preureditvijo samostanskega kompleksa Križanke, cerkvijo sv. Frančiška Asiškega v Šiški in cerkvijo sv. Mihaela na ljubljanskem Barju. Njegovo arhitekturo je mogoče najti tudi v drugih slovenskih krajih. Bogojina se tako ponaša z njegovo cerkvijo Gospodovega vnebovhoda, v Kamniški Bistrici je lovska koča kralja Aleksandra, v Celju pa Celjska posojilnica. Veliko Plečnikovih idej je ostalo le na papirju, med temi velja omeniti zlasti načrt za novo stavbo slovenskega parlamenta.

Na Dunaju je med deli Jožeta Plečnika še danes mogoče občudovati Zacherlovo hišo, v predmestju Ottakring pa cerkev sv. Duha. V češki prestolnici se je arhitekt posvetil zlasti urejanju vrtov in dvorišč; izdelal je tudi nekaj načrtov interierjev.