V letošnjem letu, ko mineva 500 let od smrti Krištofa Kolumba (1451-1506), so v Španiji pripravili vrsto razstav. Največja med njimi bo še do 15. februarja na ogled v Valladolidu, kjer je veliki pomorščak 20. maja 1506 tudi umrl. Razstava v muzeju Patio Herreriano prikazuje, kako je Kolumbovo odkritje Amerike leta 1492 spremenilo podobo sveta ter kako je vplivalo na politiko, religijo, umetnost in moralo tistega časa. Pod naslovom Snov, iz kakršne so sanje - Krištof Kolumb (Colón. La materia de los sueños) je razstavljenih okrog 350 eksponatov, med njimi številni predkolumbovski umetnostni zakladi iz Peruja, Kolumbije in Mehike.

Trk svetov
Sanje v naslovu razstave simbolizirajo utvaro, ki se je razblinila pred očmi konkvistadorjev, ki so bili, ko so prvič ugledali obalo, prepričani, da so naposled vendarle odkrili pot do Japonske in Kitajske. A izkazalo se je, da so se znašli v še bolj eksotičnem svetu, kjer so jih pričakali drugačni ljudje, divja narava in predvsem kulture, ki so bile diametralno nasprotje renesančnim idealom klasične lepote in skladnosti.

Iz oči v oči z admiralom
Razstava je razdeljena na sedem tematskih sklopov, ki so med seboj povezani z odlomki iz kapitanovega dnevnika ter iz poročila, ki ga je zapisal sloviti kronist Bernal Díaz del Castillo. Pod naslovom Sueños y realidades (Sanje in stvarnost) se skriva bronasti relief kolumbovega obličja, ki ga je okrog leta 1504 izdelal Guido Mazzoni; ta portret ne velja samo za eno najstarejših, ampak verjetno tudi za eno najbolj verodostojnih upodobitev raziskovalca. Razstavljene so tudi knjige, ki jih je imel Kolumb s seboj, in dragocenosti, ki jih je nabral po poti.

Začetek Novega sveta je pomenil zaton Starega
Velik del razstavnega prostora je namenjen tudi staroselskim kulturam, s katerimi je (ne ravno nežno) trčila španska odprava. Kar 96 eksponatov je za predstavitev majevske in inkovske kulture posodil muzej iz Mexico Cityja, posamezni kosi pa so pripotovali tudi iz Dominikanske republike, Kolumbije, Avstrije in Italije.