Izstop na postaji Koch Strasse, imenovani tudi Checkpoint Charlie. Megleno in vetrovno je. Predvsem pa se vreme ne more odločiti, ali naj dežuje ali ne. Ampak tega se v Berlinu hitro navadiš. Kakor tudi 'norih' Berlinčanov, ki kolesarijo v vsakem vremenu (pogosto z zavihano hlačnico do kolena, saj je očitno s 'šmirom' zamazana hlačnica višje na seznamu 'hudičevih' nadlog kot pa premražena golen) in ob pogledu na katere te samo še bolj zebe.

V daljavi seva pročelje znamenite stolpnice Axla Springerja, na katerem 24 ur na dan predvajajo kratke novice o dogajanju po svetu. Tistega Springerja, ki je sedež svojega medijskega koncerna, katerega najbolj znameniti proizvod je časopis Die Welt, v časih hladne vojne kot provokacijo postavil tik ob meji med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom. Pogled nekoliko na levo razkrije še en zajeten vir svetlobe. Gre za konec septembra inavgurirano novo galerijsko poslopje, v katerem domuje tudi berlinska izpostava Galerije Gregor Podnar.

Od septembra pa do tokratnega odprtja prve 'prave' razstave se je v Podnarjevi galeriji na Lindenstrasse 35 spremenilo ogromno. Če je tedaj instalacija madžarskega umetnika Attile Csörgőja samevala v velikem neometanem prostoru, je tokratna kolekcija razporejena v elegantni galeriji. Postavitev Like to Like je zbir skozi vizualna umetniška dela izraženih odzivov na različne geografske in kulturne kontekste. Včasih gre za odziv na lokalno, tudi intimno okolje, večkrat pa za odgovor na povsod prisotne globalne strukture, ki kot dodatna plast parazitirajo na vsakokratni lokalni drugačnosti. Včasih gre za izrazito humorno, drugič spet za poetično izraženo umetnikovo pozicijo; včasih za oboje hkrati.

Vsaka ideologija s svojim geometrijskim likom
Hkratno aplikacijo obeh govoric je mogoče odkriti v delih obojih tokrat predstavljenih slovenskih umetnikov, skupine Irwin in Vadima Fiškina. Kolektiv Irwin pod naslovom Transcentrala predstavlja tris fotografij svojih akcij (Kreuz (1991), Black Square on Red Square (1992) in NSK Panorama (1997)). Prek povzetja treh značilnih suprematističnih simbolov (križa, kvadrata in kroga) dela tematizirajo simbolno prisotnost bolj ali manj monolitnih ideoloških sklopov. Nosilca sporočilnosti vsakokratne akcije sta zato dva: središčni simbol in z močno politično-ideološko konotacijo nabito okolje (Moskva, New York, Zgornja Koroška).

Fiškinova mežikajoča komunikacija
Vadima Fiškina tokrat spoznavamo prek dela Dictionary of Imaginary Places (2000-2005), kompozicije dveh žarnic, 'zapletenih' v dialog utripanja in ugašanja, 'namig' za izdelavo katerega je Fiškin našel v istoimenski publikaciji Alberta Manguela in Giannija Guadalpija. Romunski umetnik Dan Perjovschi ostaja zvest skicirki. Pod naslovom BEXPIRIENCE (2004) najdemo povzetek vtisov, ki jih je Perjovschi zabeležil na potovanju iz Bukarešte v Berlin in nazaj.

Dejanska nemost in nemost v obilici besed
Dialog je tudi osnovni motiv platen Magnusa Larssona. V komunikacijski odnos zapletene dvojice nemih figur so videti napačne le na prvi pogled. Porteti nemega dialoga so namreč še kako povedni; hitro se ponudi razlaga antiteznega opozarjanja na pogosto popolno brezvsebinskost 'glasnega' govora. Napetost v sliki Larsson vzdržuje tudi s stilistično dvojnostjo – nasprotje med v slogu tradicionalnega slikarstva natančno izrisanimi gubami na oblačilih in v slogu modnih skic in stripa stiliziranih glav stopnjuje vzdušje brezosebnosti in hladnosti.

Ariel sebe na ogled postavi
Mladega izraelskega umetnika Ariela Schlessingerja Gregor Podnar predstavlja z dvodelnim programom. Prvi del, v novem kontekstu uporabljeno in s svetlikajočimi se diodami opremljeno škatlo pralnega praška Ariel, lahko razumemo tudi kot nekakšen avtorjev avtoportret. Bolj enigmatičen je drugi objekt, dislocirani modelček letala, katerega eno krilo se je ujelo v žogico za namizni tenis. Igrivi objekt prav zaradi skoraj neopazne lege na tleh ob oknu obiskovalca še toliko bolj preseneti.

Eksistenca in neeksistenca človeškega bitja
Z dvema deloma je nastopil tudi ruski umetnik Yuri Leidermann. Razlago dela Georgians Build Church for Romanians, obokane lesene konstrukcije, na katero je pritrjen pisani vzglavnik, je Leidermann podal kar sam: „Osnovna ideja je, da se etične, politične, rasne in ljudske skupine same spreobrnejo v neeksistenčne objekte kot so oval, škatle, grude in omare.” Prav tako prikazujeta nekakšno dihotomijo med eksistenco in neeksistenco človeškega bitja fotografiji moskovskega pokopališča za žare, katerih sporočilnost je Leidermann nadgradil z vnosom barvnih pik po sistemu označevanja.

To je umetnost, vpeta v svet. Teme globalne dominacije, iskrivih in igrivih dialogov, izkušenj popotnikov in migrantov, vedno vračajoče se zgodovine … Vse, kar je tokrat izraženo v Galeriji Gregorja Podnarja, s svetlobnimi napisi povedo tudi 'pri Springerju'. Verjetno celo bolj eksaktno in korektno, zato pa tudi bolj dolgočasno. Ko prehodi nekaj ulic, se redko kdo še spomni, katera novica je pred nekaj minutami žarela na fasadi, misel na utripanje žarnic nekoliko desno od vhoda pa nas bo še nekaj časa spominjala na vso kompleksnost dvogovora.

Polona Balantič