Odprli so namreč razstavo Valvasorjev Guštanj (od leta 1952 Ravne na Koroškem), na kateri so na ogled izbrane grafične upodobitve, leta 1681 objavljene v Valvasorjevem delu Topografija sodobne nadvojvodine Koroške - Podobe vseh mest, trgov, samostanov in gradov, kakor zdaj stoje v nadvojvodini Koroški. V topografiji je bilo med drugim natisnjenih 223 bakrorezov. Da bodo obiskovalcem bolje razumljivi, sta s spremnim katalogom poskrbela Alojz Krivograd in Marko Košan.

Prvič s Sloveniji, šele prenovljena izdaja v Nemčiji
Janez Vajkard Valvasor je delo z nemškim naslovom Topographia archiducatus Carinthiae modernae prvič izdal v Sloveniji, pri ljubljanskem tiskarju Mayrju. V njej je ob bakrorezih zbral tudi seznam podob in lastnikov koroških gradov. Sedem let po prvi izdaji se je odločil še za razširjeno izdajo. Delo Topographia archiducatus Carinthiae antique et modernae completa - Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške je leta 1688 založil Wolfgang Moritz Endte, v primerjavi s prvo pa vsebuje devet bakrorezov več.

Na Kranjsko pripeljal tuje mojstre
Nastanek topografije kot tudi drugih Valvasorjevih del, med katerimi je najbolj znana Slava vojvodine Kranjske, je med drugim omogočilo grafično podjetje, ki ga je kronist in popotnik ustanovil leta 1678. Za delo v njem je pripeljal mojstre risarje, bakrorezce in tiskarje. Pod njihovimi rokami je v enajstih delih nastalo devet del, opremljenih z bakrorezi.

Bi se znašli v Valvasorjevem Guštanju?
Obiskovalci razstave si bodo lahko ogledali, kakšen je bil v Valvasorjevem času Guštanj, kakšni so bili videti dvorci Dob med Ravnami na Koroškem in Prevaljami, Grünfels na mestu današnje ravenske kinodvorane, Javornik na obronku dvignjene planote nad trgom; kakšen je bil dvorec Ravne, preden so v njem svoj dom našle številne knjige; spoznali se bodo z dvorcem Šrotnek in videli, kakšna je bila Podgora.