Na razstavi In the looking glass, ki bo v tej ljubljanski galeriji na ogled do 17. marca, si je mogoče ogledati, kako Larsson obravnava vprašanje zrcaljenja - in zgodovino (avto)portreta. Švedskemu umetniku se zdijo najprimernejša oblika diptihi, ki mu dajejo možnost pokazati, kako figure na obeh slikah odsevajo ena drugo na različne načine.

Pri ustvarjanju Larsson čopič pomaka v oljne barve, s katerimi ustvarja mešanico portretnega slikarstva, modne fotografije in animacije. Posledica njegovega ustvarjanja so androgene podobe, katerih namen je izzivati napetost med posameznikom, kot ga zahteva portret, in multipliciranimi medijsko proizvedenimi podobami.

Njegova dela so tudi v ZDA
Larsson, ki so ga ob domačih spoznali tudi že ameriški obiskovalci galerij, se v Ljubljani predstavlja z dvema deloma večjih razsežnosti iz serije Untitled (Portrait), nekaj deli srednjih razsežnosti in serijo risb. Na ustvarjanje umetnika, rojenega leta 1973, so vplivali predvsem umetniki, kot so Emil Nolde, Edward Hopper, William Turner in Paul Klee. Tudi izdelki, ki jih sam da iz rok, so ekspresionistični, včasih tudi abstraktni. Prvič jih je na ogled postavil leta 2003 v Stockholmu, njegova dela pa so med drugim tudi del zbirke Hudson Valley Centra for Contemporary Art v Peekshillu v New Yorku.