Oglas
Starodavna boginja ljubezni, plodnosti in narave je sicer brez glave in spodnjega dela rok, vendar pa jo odlikuje izjemna ohranjenost materiala. Zato lahko še danes opazimo vse detajle, ki jih je v kamen izklesala natančna roka antičnega mojstra.
"Cepljenje" bo držalo nekaj letArheologi so kip odkrili že leta 1993, vendar so potrebovali kar 12 let, da so kip očistili, obnovili in ga zaščitili, tako da bo nekaj let varen pred zobom časa. Venera je del razstave Lepota in svetost, ki predstavlja razvoj sekularne umetnosti skozi čas.
Naj živi lepota
Dudi Mevorach - glavni kustos muzeja za helensko, bizantinsko in starorimsko umetnost - je podal zelo zanimivo razlago ohranitve kipa do današnjega dne. Znano je namreč, da so goreči kristjani v prvih stoletjih našega štetja vestno uničevali vse antične kipe, ki so jim prišli pod roke. Kadar so verski puristi naleteli na posebno lep kip, pa so ga le pustili živeti.
Kustosi muzeja so v katalogu razstave zapisali, da je Venera odličen primer zgodnje definicije klasične zahodnoevropske lepote, ki so jo še posebno renesančni slikarji in kiparji skušali utelesiti v svojih delih.
Kamna se običajno ne barva
Posebnost restavrirane Venere je uporaba rdečega, rumenega in modrega pigmenta, s katerim je kipar skušal poudariti posamezne detajle. Barvanja kipov se namreč antični kiparji niso prav pogosto lotevali.
Restavratorji predvidevajo, da je avtor kipa živel v 2. stoletju našega štetja, na podlagi kamna, iz katerega je kip izdelan, pa menijo, da je bil kipar prebivalec severne Turčije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje