Od 10. maja se je mogoče sprehoditi med avtorjevimi kamnitimi kipi, z izdelavo katerih je Kočica raziskoval razmerje med človekom in naravo, civilizacijskimi mrežami, možnostjo notranje svobode in svobode drugega. Še vedno pa izvor umetniškega ustvarjanja ostaja občutenje. Kipi se bodo na travniku pridružili oznakam zemljepisne dolžine in širine, kamnitim čolničkom in posejani pšenici, ki jih je Kočica postavil že na prejšnjih dogodkih v sklopu letošnje predstavitve v tej ljubljanski galeriji na prostem, ki jo organizira Zavod za kiparstvo.

Zelo nazorno o rasti
Rdeče niti predstavitve umetnika, ki je tudi predavatelj in publicist, so plodnost, rast in občutenje, kar je Kočica zelo nazorno pokazal tudi z marčevskim sejanjem semen različnih žit pred Arhivom Republike Slovenije. Z današnjim odprtjem razstave pa se bo začel osrednji dogodek predstavitve, ob katerem je izšla tudi posebna priloga časnika Finance, ki ga bodo dobili obiskovalce razstave.

V spomin na Gruberja
V okviru dogodka bodo potekala različna predavanja, okrogle mize in delavnice, na platno pa bodo vsak dan projicirali tudi človeški genom. Tako želi Kočica opozoriti na stične točke, ki jih je mogoče najti v umetnosti in znanosti. Kočica se je začetek aprila poklonil tudi spominu na Gabrijela Gruberja, po katerem je poimenovano prizorišče razstave. Gruber je umrl pred 200 leti, prav pred Arhivom RS-ja pa je imel svojo brodarsko šolo. Želel je zgraditi tudi ljubljansko ladjedelnico za rečna plovila, in prav zato je Kočica kot del razstave postavil tudi kamnite čolniče.