Oglas
To je bil začetek, iz katerega je izhajala ustanovitev Koroške galerije likovnih umetnosti (sprva se je imenovala Umetnostni paviljon), ustanove, ki uspešno skrbi za promocijo koroških likovnih umetnikov, in katere 50. obletnico delovanja je 18. maja zabeležilo odprtje mednarodne razstave Nit. V.d. direktorice in programska vodja te ustanove Milena Zlatar je zbrane na slovesnosti med drugim nagovorila z besedami, da so desetletja delovanja galerije pomenila povezovanje širokega diapazona kulturnih prizadevanj na lokalni ravni, ki pa so ambiciozno odstirala vrata v mednarodne povezave.
Pohod v tujino leta 1966
Pravzaprav so se priprave na ustanovitev galerije začele že leta 1954, ko je Slovenj Gradec gostil prvo likovno razstavo. Kmalu je sledila ureditev razstavnih prostorov in 18. maja 1957 je bil na vrsti krst galerije, katere delo nikoli ni bilo "vklenjeno" samo v koroški kulturni prostor, pač pa so se njeni sodelavci ozirali tudi v tujino. Uspeh te strategije se je izkazal leta 1966, ko je Koroška galerija gostila prvo mednarodno likovno razstavo. Ta postavitev je bila po besedah programske vodje galerije in trenutne v. d. direktorice galerije Milene Zlatar tudi pomemben mejnik v delovanju galerije, saj je začrtala njeno mednarodno naravnano razstavno politiko.
Nit v zgodovini vizualne umetnosti
Razstava, s katero Koroška galerija likovnih umetnosti zaznamuje svojo obletnico, izpostavlja nit kot sredstvo, ki so ga v različnih zgodovinskih obdobjih umetniki uporabljali na zelo različne načine. V srednjem veku je vsaka "poštena" ugledna družina stene svojih domov krasila z mogočnimi tapiserijami, zgodaj so se uveljavile tudi vezenine, nit je gradnik slikarskih platen ... Nit kot del umetniške kompozicije pa se zares uveljavi v obdobju razcveta avantgard. Kot je zapisano v spremnem gradivu razstave, "je bila nit kot material pri stvaritvi umetniškega dela prvič res samozavestno uporabljena v delih ruskega suprematizma, futurizma in kubizma". Z nitjo se je rad "igral" tudi J. Miro, od 80. let naprej pa je pogosto sredstvo feministične umetnosti.
Na lastne oči pa se lahko o uporabi niti v umetnosti prepričate z ogledom razstave, ki je nastala pod kuratorskim vodstvom Maje Škrebot. Do 7. oktobra bo tako predstavljenih 33 domačih in tujih umetnikov, katerih dela povezujejo oblačilno kulturo, umetnostno obrt, notranjo opremo in sodobno umetniško produkcijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje