Poljski veleposlanik na Hrvaškem Kazimierz Kopyra je v četrtek zvečer v Muzeju Mimara v Zagrebu odprl razstavo fotografij znanega poljskega režiserja Krzysztofa Kiešlowskega z naslovom Fotografije iz mesta Lodž. "Kiešlowski je posnel poljsko stvarnost, ko je bil v prvem letniku študija v Lodžu," je dejal Kopyra in dodal, da so bile fotografije posnete sredi 60. let. "To je bilo težko obdobje za mojo državo," je opomnil diplomat in dodal, da na posnetkih prevladujejo motivi revščine. Razstava v Muzeju Mimara, ki je pravzaprav del družinske zapuščine, bo odprta do 28. decembra.

Kulturno prebujenje poljskih ustvarjalcev
Krzysztof Kiešlowski (1941-1996), verjetno še danes v svetu najbolj poznan poljski režiser vseh časov, se je v mladosti ukvarjal tudi s fotografijo. Mož, ki je snemal tako kratke in dokumentarne kot tudi televizijske in igrane filme, je ena ključnih figur poljske filmske šole "moralne tesnobe", kamor filmski teoretiki prištevajo na primer tudi Andreja Wajdo.

Tri barve, vsaka za drug festival
Zaslovel je predvsem z Dekalogom, serijo desetih kratkih filmov na temo božjih zapovedi, ki jih je za poljsko televizijo posnel s finančno podporo Vzhodne Nemčije. (Peti in šesti, Kratki film o ljubezni in Kratki film o ubijanju, sta se kasneje razvila v samostojna celovečerca). Tu sta še Dvojno Veronikino življenje (1991) ter trilogija Tri barve: Modra, Bela, Rdeča (1993 in 1994), s katero je prek simbolike barv francoske zastave preizpraševal teme svobode, enakosti in bratstva (Rdeča mu je prinesla nominacijo za oskarja, Modra zlatega leva na beneškem festivalu, Bela pa srebrnega medveda v Berlinu.)