V dunajski galeriji Belvedere so pripravili razstavo, ki v središče postavlja portrete in avtoportrete avstrijskega slikarja in grafika Egona Schieleja (1890-1918). Na razstavi z naslovom Egon Schiele - avtoportreti in portreti, ki so jo v spodnjem Belvederu odprli v četrtek, je na ogled 95 slik.

"Skoraj tretjina Schielejevih oljnih slik je portretov, zato je neverjetno, da do zdaj še ni bilo razstave na to temo," je v sredo na predstavitvi razstave dejala direktorica galerije Agnes Husslein-Arco. Avstrijsko občinstvo ima 22 umetnikovih del priložnost videti prvič.

Portreti, ki odražajo umetnikovo raziskovanje človeške psihe, predstavljajo po besedah ameriške umetnostne zgodovinarke in kuratorke razstave Jane Kallir srčiko Schielejevega ustvarjanja.

Egon Schiele (1890-1918) spada poleg Gustava Klimta in Oskarja Kokoschke med osrednje avstrijske umetnike zgodnjega 20. stoletja. Ekspresivne linije njegovih figur ga povezujejo z ekspresionizmom zgodnjega 20. stoletja, čeprav je bil hkrati močno povezan z gibanjem takratne secesije. Njegova kariera je bila kratka: le 12 let je minilo od njegovih začetkov na akademiji pa do smrti v epidemiji španske gripe pri 28 letih.

Za tiste čase najodmevnejše poglavje Schielejevega življenja se je začelo leta 1911, ko je spoznal 17-letno Valerie (Wally) Neuzil, dekle, ki jo je upodobil na nekaj svojih danes najbolj znanih portretih. (O njej zgodovina ne ve veliko, le da je bila prej model Gustava Klimta in morda tudi njegova ljubica.) Iz zanju "klavstrofobičnega" dunajskega okolja sta Egon in Wally pobegnila v češko mestece Krumlov, rojstni kraj slikarjeve matere, ki pa sta ga morala zaradi neodobravanja njunega "življenjskega sloga" med krajani zapustiti. Tudi v svojem naslednjem domu, v Neulengbachu pri Dunaju, nista imela dolgo miru. Schielejev atelje je postal zbirališče za prestopniške dunajske otroke, slikar pa znova tarča vsesplošnega zgražanja. Leta 1912 je bil aretiran, češ da je zapeljal mladoletnico. Policija je ob aretaciji zasegla več kot sto risb, ki so jih označili za pornografske, Schiele pa je moral na sojenje čakati v priporu. Čeprav je bila obtožba ugrabitve in posilstva pred sodnikom ovržena, je bil še na dodatne tri dni zapora (poleg že odsluženih 21) obsojen, ker je hranil erotične risbe v vidnem polju otrok (sodnik je med sojenjem eno oizmed njih sežgal s svečo).

Leta 1915 se je Schiele sklenil poročiti z Edith Harms, družbeno več kot sprejemljivo hčerjo iz ugledne protestantske družine. Ob tem je nameraval ohraniti svojo zvezo z Wally, ki pa ga je, ko je izvedela za zaroko, nemudoma (in za vedno) zapustila. Ta razhod je bil glavni vzrok za nastanek slike Smrt in dekle, ki je eden izmed eksponatov na razstavi.

Razstavljena dela kronološko sledijo Schielejevemu umetniškemu razvoju, od zgodnjih del v času študija na dunajski akademiji, ekspresionističnih pa do zrelih del. Razstavljenih je tudi nekaj portretov njegove žene. "Ta razvoj je tudi čustven. Tako sledimo nekomu, ki je bil še najstnik, ko je ustvaril prva dela, in ga vidimo, kako odraste," je še dejala Kallirjeva.

Razstavo, ki bo na ogled do 13. junija, dopolnjujejo še pisma in fotografije.