Henri de Toulouse-Lautrec se je rodil v Albiju kot potomec stare plemiške rodbine. Bil je telesno prizadet zaradi zloma obeh stegnenic. Od leta 1882 je živel v Parizu; gibal se je v bohemskem svetu in sredi 80. let 19. stoletja odprl atelje na Montmartru. Za njegovo umetnost so značilni kontrasti v barvah, poudarjene konture, drzna perspektiva, iz njih pa izžarevajo vitalnost, sodobnost in tudi vpliv japonske umetnosti, ki jo je zelo dobro poznal.

Pod vplivom Edgarja Degasa, impresionistov in japonskih mojstrov lesoreza je razvil samosvoj slog svobodnih linij in robljenih barvnih ploskev, s katerim je ironično odmaknjeno, a vendar z naklonjenostjo upodabljal predvsem motive iz pariškega nočnega življenja.

Še dva meseca ga lahko ujamete na Dunaju
Ob obletnici umetnikovega rojstva so v več svetovnih razstaviščih pripravili razstave njegovih del. Tako je trenutno na Dunaju v razstavišču Kunstforum na ogled razstava Henri de Toulouse-Lautrec: Pot v moderno, ki so jo odprli sredi oktobra. Kot so zapisali na svoji spletni strani, je to prva tako obsežna retrospektiva del tega francoskega umetnika v Avstriji.

Ravnateljica razstavišča Ingried Brugger pa je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave poudarila, da je dogodek izjemen, saj združuje več kot 100 del tega velikega francoskega umetnika - olja na platnu, dela na kartonu, risbe, fotografije in plakate. Razstava bo odprta do 25. januarja 2015.

Pot v moderno
Spomnimo se, da je bil Toulouse-Lautrec tudi mojster plakata: konec 19. stoletja, v prelomnem času t. i. belle epoque, je bilo območje okoli Montmartra prelepljeno z njegovimi plakati. Leta 2011 so bili na veliki pregledni razstavi, ki je nastala v sodelovanju s pariškim Muzejem dekorativnih umetnosti, na ogled tudi v Cankarjevem domu.

Toulouse-Lautrec sodi med ključne umetnike predvečera ali kar začetka moderne umetnosti, torej časa fin de siecla, art nouveauja, časa, ki je prinesel vrednostno izenačenje lepih in uporabnih umetnosti. Enako pozornost so začeli namenjati ne le slikam in kipom, ampak tudi pohištvu, raznim predmetom in seveda plakatu kot eni prvih oblik oglaševanja.