V galeriji Kresija so odprli razstavo del enega najpomembnejših nemških grafikov druge polovice 20. stoletja Horsta Janssena (1929-1995). Postavitev, ki bo na ogled do 10. aprila, obsega dela, ki so nastala od konca 50. do sredine 70. let. Poleg omenjenih ciklov jedkanic Sprehod Hokusaija in Beneški karneval so na ogled postavili še posamezne liste iz različnih obdobij. Asociacije, ki jih je umetniku spodbudila pokrajina, je povezal z rastlinskimi in živalskimi strukturami ter s potezami svojega obraza, s temi avtoportreti pa je hitro zaslovel tudi zunaj Nemčije.

Umetnost drugih na svoj način
Janssen je posegal tudi po motivih drugih umetnikov, kot so Hokusai, Ensor, Klinger in Dubuffet, ki jih je nato ponudil kot kopije ali kot proste variacije. Ob tem se je podajal v raziskovanje različnih izraznih možnosti, ki jih nudi tehnika jedkanice.

1700 grafičnih listov
V Hamburgu rojeni Horst Janssen je študiral na tamkajšnji Deželni šoli za umetnost pri profesorju Alfredu Mahlau. Med letoma 1965 in 1969 je sledilo njegovo manj plodno obdobje, saj je v tem času izdelal le nekaj priložnostnih jedkanic in litografij. Njegov grafični opus obsega okoli 1700 grafičnih listov, poleg jedkanice pa je ustvarjal še v tehnikah lesoreza, litografije in suhe igle. Za svoje delo je bil med drugim nagrajen na bienalu v Benetkah leta 1968. V hamburški Kunsthalle so leta 1977 odprli Kabinet Horsta Janssena, leta 2000 pa v Oldenburgu Janssenov muzej.

Razstava, ki jo je pripravil Inšitut za zunanje odnose (Institut für Auslandbeziehungen), je bila februarja na ogled v Galeriji sodobne umetnosti Celje.