Na razstavi Risba v stripu na Slovenskem bo od danes na ogled vse od prvega protostripa, ki ga je izdelal slavni karikaturist Hinko Smrekar, do prigod stripovskih junakov avtorjev najmlajše generacije; vsega skupaj 84 slovenskih avtorjev.
Sodoben pogled na strip
Postavitev, ki bo na ogled do 16. oktobra, je nadaljevanje raziskovanja slovenske risbe, ki ga je pred dvema letoma odprla razstava Risba na Slovenskem I in II, hkrati pa je najobsežnejši pregled razvoja stripovskega dogajanja pri nas. "Razstava skuša študijsko in strokovno opredeliti vlogo risbe v stripu in na ta način uveljaviti sodoben pogled na strip," pojasnjuje kustos razstave Sarival Sosič , ki dodaja, da je bil v preteklosti strip preveč na obrobju, zdaj pa se zanimanje zanj vendarle povečuje.
Zares se je začelo z zamorčkom Bu-ci-bujem
Najstarejši strip, pravzaprav protostrip, na razstavi spremlja letnica nastanka 1905, njen avtor pa je torej Hinko Smrekar, vendar za očeta prvega slovenskega stripa o zamorčku Bu-ci-buju iz leta 1927 velja Milko Bambič. Od takrat naprej so striparje zaposlovale raznolike tematike, vendar se obiskovalci razstave ne bodo zabavali le ob teh, ampak bodo lahko spoznali, kako se je pri posameznem avtorju razvijala risba, pa tudi z zgodovinskimi pregledi v stripovski umetnosti na Slovenskem.
Podobe po zgledu Disneyja in prvi erotični stripi
Po zgledu Disneyjevih animiranih filmov je slovenskemu občinstvu strip ponudil predstavnik prve generacije pri nas Sašo Dobrila. Poleg Mačjega gradu se je Dobrila podpisal tudi pod prvi realistični in barvni strip na Slovenskem z naslovom Pim in Red. Ob njem sodita v prvo generacijo še začetnik erotično obarvanih stripov Marjan Amalietti in vsem generacijam dobro poznani Miki Muster s svojim Zvitorepcem.
Realistični avanturistični strip Iztoka Šušteršiča
Predstavitev slovenskega stripa ne bi bila popolna brez Boža Kosa, ki je ustvarjal predvsem za mlade bralce. Obdobje druge generacije striparjev je prineslo predvsem realistični avanturistični strip, ki ga je začel Dnevnik leta 1960 objavljati skupaj z Nedeljcem, najplodovitejši avtor te generacije pa je bil Iztok Šušteršič.
Slovenski strip stopi v korak z ameriškimi stripi
Prve 'underground' stripe je konec 60. let slovenskemu prostoru prinesel Kostja Gatnik, ki je objavljal v revijah Pavliha in Tribuna. Leta 1966 smo dobili prvo revijo o Stripu, Zvitorepec, leta 1977 pa prvi pravi slovenski stripovski album - Gatnikovo Magno Purgo, s katero so po besedah avtorja stripov in stripovskega teoretika Iztoka Sitarja slovenski stripi stopili v korak z ameriškimi stripi.

Legendarna Diareja se oglasi
Tretja generacija je s svojimi družbenoangažiranimi stripi polnila strani Mladine pod okriljem urednika Iva Štandekerja. Z Diarejo si je takratno situacijo privoščil Tomaž Lavrič, ki je nato prav tako prepričljivo nadaljeval v stripu Rdeči alarm, kjer je za vselej ovekovečil slovensko punkersko prizorišče.
Pomembno vlogo je imel tudi Stripburger, revija, ki je v slovenski prostor vnesla avtorski osebnoizpovedni strip. Nič manj pomemben ni njen pomen danes, saj pod njenim okriljem ustvarjajo številni striparji najmlajše generacije.
Razstavo spremlja tudi obsežen katalog z informacijami o pomenu stripa na Slovenskem ter hkrati ponuja vpogled v življenje in delo na razstavi predstavljenih avtorjev, organizirali pa bodo tudi številne spremljevalne dogodke, ki bodo zgoščeni v septembru ter oktobru. Od danes bo v sklopu projekta Risba v stripu na Slovenskem v Trubarjevi hiši literature na ogled tudi razstava avtorskih stripov Marjana Mančka.