Reka Priština pred zasutjem. Foto: Moderna galerija
Reka Priština pred zasutjem. Foto: Moderna galerija
Reke lahko skrivajo veliko bogastvo. Foto: RTV SLO
Globalno zgodovino bi bilo precej težko napisati, menijo v Moderni galeriji. Foto: EPA

Kustosinja Zdenka Badovinac želi s projektom dati možnost umetnikom iz tistih držav, ki se niso mogle vključiti v moderni sistem zgodovinjenja ter sprotnega definiranja lastne kulture in umetnosti. Uvod v Prekinjene zgodovine so Arhivi rek, pogled vanje pa jim sta omogočila Marjetica Potrč, ki se ukvarja s problematiko voda na različnih koncih sveta, in Migjen Kelmendi, ki je v knjigi zbral zgodbe o Prištini in reki, ki je včasih tekla skoznjo.

Umetniki iz držav z "zgodovinskimi" težavami
Reke in druge vode bodo svoje skrivnosti v Moderni galeriji razkrivale do 28. januarja, nato pa se bo to razstavišče začelo pripravljati na Prekinjene zgodovine. Na razstavo, kjer bodo sodelovali večinoma umetniki iz postkomunističnih držav, je kustosinja povabila tudi njihove kolege iz prostorov, v katerih so imeli prav tako "zgodovinske" težave. Razstava bo na ogled od 8. marca do 30. aprila.

Več teorij, večja zmeda
Zgodovini so dali neko logično nit znanstveniki. Ti so dogodke povezali in jih sistematizirali, zaradi česar imamo lahko občutek, da stojimo na nečem trdnem, na čemer lahko tudi gradimo svojo prihodnost, so zapisali ustvarjalci projekta. Paradoksalno se jim zdi, da se sorazmerno z intenzivnim raziskovanjem zgodovine pojavi več teorij, ki poskušajo ovreči uveljavljena prepričanja.

V raziskovanju zgodovine se svet oblikuje v dva tabora - v tistega, katerega člani imajo svojo zgodovino, in drugega, katerega člani je nimajo. Prav zato se vedno bolj pojavlja dvom v možnost velike globalne zgodovine, ki se ne more oblikovati, če niso raziskane in utemeljene niti lokalne zgodovine. V prostorih brez sistematizirane zgodovine postajajo male zgodovine vse pomembnejša tema umetniških del, so zapisali v Moderni galeriji.

O zgodovini pojejo tudi reke
O gospodarski, socialni in kulturni zgodovini pričajo vsi posegi v prostor, tudi predmeti, ki so se od prednikov ohranili v rekah. Če bi se kdo ukvarjal izključno z zgodovino rek, bi prav tako lahko zgradil teorijo o zgodovini človeštva, ki bi bila v nekaterih točkah podobna znani zgodovini, a ne v vseh. Prav z rekami sta se ukvarjala tudi avtorja, katerih dela bodo gledalce navajala na razmišljanje o zgodovini.

Knjiga To change the world: A History of the Traces, ki jo je napisal Migjen Kelmendi, pripoveduje "celovito" zgodovinsko zgodbo Prištine prek majhnih zgodovin, ki skupni imenovalec velikokrat najdejo prav v zgodovini reke. Marjetica Potrč pa opozarja tudi na pomen vode, kar ji neposredno uspe z obravnavo nedavnega čiščenja obrežij reke Lane v Tirani.