Med letoma 1907 in 1910 je Miro študiral na akademiji v Barceloni. Po potovanju v Pariz leta 1919 in srečanju s Picassom je gojil slog z elementi kubizma. Foto: Wikipedia/Library of Congress, Prints & Photographs Division, Carl Van Vechten Collection
Med letoma 1907 in 1910 je Miro študiral na akademiji v Barceloni. Po potovanju v Pariz leta 1919 in srečanju s Picassom je gojil slog z elementi kubizma. Foto: Wikipedia/Library of Congress, Prints & Photographs Division, Carl Van Vechten Collection

Poleg slik je Miro izdeloval tudi mozaike, tapiserije, grafike, zidne slikarije, scenografije in kipe.

Odgovor na čas diktatorskega režima
Umetnik, poznan po delih, kot sta Kmetija (1921-1922) in Karneval Harlekina (1924-1925), je med drugim leta 1950 ustvaril zidno sliko za univerzo Harvard, leta 1958 pa velik zidni mozaik za zgradbo Unesca v Parizu. Miro, ki je delal v Barceloni in Parizu, je sledil izkušnji španske državljanske vojne in prvih mesecev druge svetovne vojne v Franciji. Tudi pod vladavino Franca v Španiji je Miro predstavljal simbol mednarodne razsežnosti kulture, njegove velike abstraktne slike iz poznih 60. let in z začetka 70. let 20. stoletja pa so bile uporni odgovor na čas umirajočega diktatorskega režima.

Leta 1976 so v Barceloni ustanovili Mirojev center za študij sodobnega slikarstva, štiri leta pred smrtjo pa je prejel častni doktorat univerze v Barceloni. Zaradi težav s srcem je Miro umrl 25. decembra 1983.