Tom Friedman sporočila oblikuje prek eliminacije znakov. Foto:
Tom Friedman sporočila oblikuje prek eliminacije znakov. Foto:
Kazimir Malevič: Belo na belem
Kazimir Malevič je umetnost niča izumil petdeset let pred njenim dozoretjem.
Joseph Beuys
Družbeno anagažirana uemtnost Josepha Beuysa je kovala pot k uveljavitvi umetnosti niča.

Postavitev je na ogled v frankfurtski galeriji Schirn, predstavlja pa delo umetnikov, ki so se skušali upreti 'inflaciji' vizualne komunikacije v Zahodni družbi po koncu 2. svetovne vojne. Predstavitev praznine, ki so se je lotili postminimalisti in neokonceptualisti, razkriva 'tajno poslanstvo' hiperprodukcije podob, ki je usmerjanje pogleda državljanov stran od točk, na katerih se določa njihova usoda.

Razkrivanje strategij vladajočih
Z odločitvijo za materializacijo niča v slikah, skulptura in proti koncu sedemdesetih vedno pogosteje tudi prek instalacij, so se umetniki še enkrat postavili na rob družbe; oziroma so se iz nje izločili. Naredili so miselni preskok, ki naj bi jim omogočil odkriti mehanizme, s katerimi oblast, tesno prepletena z gospodarskimi velikani, obvladuje množice. Martina Weinhart, kuratorka razstave, je tako zapisala, da se sodobni umetnik skuša zoperstaviti iluziji množičnih medijev. Boj proti iluziji pa je lahko le odločitev za odpoved upodabljanju iluzij. Sodobna umetnost tako skoraj mora biti drugačna od tiste izpred sto let, ko družbe še niso 'ugrabili' množični mediji.

Direktor galerije Schirn Max Hoillein je delom, ki bi jim številni najraje odvzeli status umetnine, saj odsotnost figuralike, skrajna abstrakcija in uporaba ready-madov namigujeta na to, da za nastanek teh del, ni potrebno posedovanje umetniškega daru.

Kazimir Malevič je vedel prej
Raziskovanje ideje niča je umetnost zajelo v šestdesetih, v obdobju, ko je modernizem začel kazati znake izčrpanosti in 'stare zaknitosti' umetnosti nisoveč ustrezale novemu načinu življenja. Zametke umetnosti niča lahko sicer zasledimo že pred izbruhom prve svetovne vojne. Suprematistična umetnost Kazimirja Maleviča, posebno njegovo delo Črni kvadrat iz leta 1915, naj bi že napovedovala trend, ki se je uveljavil šele pol stoletja kasneje. Drugi vizonar nastopa umetnosti niča pa je bil Joseph Beuys, eden od vodilnih teoretikov in praktikov uporabe ready-madov.

V frankfurtski galeriji lahko opazimo dela Joelle Tuerlinckx, Spencerja Fincha, Johna Baldessarija, Josepha Kosutha, martina Kippenbergerja, Josepha Beusa, skupine Art & Language, Nama Juna Paika in drugih. razstava bo na ogled do 1. oktobra.