S prenovo Narodnega doma bo sklenjena tretja faza izgradnje Narodne galerije. V prihodnjih dneh so na vrsti instalacije, pripravljajo se na montažo zaščitne stene v steklenem delu galerije, ki bo gradbenikom in restavratorjem zagotovila pogoje za nemoteno delo na severni steni Narodnega doma, zaposlenim v galeriji pa delo v drugih prostorih galerije.
Po prenovi bo imelo poslopje v Narodnem domu dodatnih 655 kvadratnih metrov razstavnih površin, v vseh treh hišah pa bo imela osrednja hraniteljica starejše slovenske umetnosti za stalne in občasne razstave na razpolago 3.290 kvadratnih metrov površin. Za izobraževalne dejavnosti bo v Narodnem domu namenjenih 172 kvadratnih metrov, za depoje 204 kvadratni metri, za servisno dejavnost 607 kvadratnih metrov, za delavnice 166 kvadratnih metrov in za komunikacijske poti 337 kvadratnih metrov površin.

Restavratorji že restavrirajo nekatera dela, poleg tega v galeriji raziskujejo, kako z izposojenimi umetninami zapolniti vrzeli v stalni zbirki. Po besedah direktorice galerije Barbare Jaki razmišljajo tudi o tem, da bi povezali obe zbirki - slovensko umetnost in evropske slikarje, vendar odločitev glede tega še ni dokončna.

Svetovljanski značaj druge polovice 19. stoletja
Obsežna razstava, ki bo prikazovala svetovljanstvo časa, v katerem so ustvarjali realizmu zapisani umetniki, se bo razprostirala skozi celotno pritličje galerije. S postavitvijo, ki se bo tako razprostirala po nekdanji telovadnici, avli in razstavišču Narodne galerije, želijo poudariti vzdolžno dimenzijo in povezanost vseh treh hiš Narodne galerije. Razstava o realizmu bo zajela obdobje med letoma 1848 in 1890, z življenji nekaterih glavnih protagonistov pa bodo segli tudi čez zadnjo letnico. Obenem bodo s postavitvijo pokazali na povezave z drugimi evropskimi središči, kot so Pariz, Atene, Rim, München, Praga, Dresden in Berlin.
V drugih prostorih bodo v tem času pripravljali zadnje detajle nove stalne postavitve kiparskih in slikarskih stvaritev. Srednjeveška umetnost bo dobila svoj prostor v nekdanji delavnici, od tam pa bo pot obiskovalce vodila v prvo nadstropje.

Več prostora za izobraževalno dejavnost
Prenova Narodnega doma bo stala 14 milijonov evrov, od tega je 85 odstotkov evropskih sredstev, 15 odstotkov sredstev prispeva ministrstvo za kulturo. Po prenovi bo več prostora namenjenega tudi izobraževalni dejavnosti, uredili bodo avditorij s prevajalskimi kabinami, v enem izmed prostorov pa bodo uredili Galovo votlino. Občasnim razstavam bosta še naprej namenjena razstavišče in vhodna avla, razstavni prostor pa bodo uredili tudi v kripti, obokanem prostoru pod starim vhodom v galerijo. Razmišljajo še, da bi v zgornji etaži prostor namenili občasnim postavitvam pojasnjevalne narave, ki bi se navezovale na stalno zbirko.
Pogodbo o sofinanciranju prenove Narodnega doma iz evropskih skladov so podpisali jeseni leta 2012 po izdelavi projektne dokumentacije za izvedbo konservatorskega načrta in po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Novembra istega leta je bil objavljen razpis za izbiro izvajalca gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, avgusta letos pa podpisana pogodba med investitorjem, ministrstvom za kulturo, in izbranim izvajalcem, podjetjem VG5 d.o.o..
V telovadnici nova kletna etaža z depoji
Septembra lani je Restavratorski center RS v poslopju začel pripravljalna dela, odstranil vse premične elemente kulturne dediščine, ki jih obnavljajo v njihovih delavnicah, v sami stavbi pa so zaščitili tiste dele, ki jih bodo obnavljali po zaključku gradbenih del. Sanirali so fasado, razen zaključnega sloja, ki bo na vrsti po zaključku del na strehi in dokončni statični protipotresni sanaciji. Septembra letos so se nato z odstranjevanjem nenosilnih elementov začela tudi gradbena dela. Obenem so poglobili nekdanjo telovadnico, kjer je predvidena nova kletna etaža z depoji, zaplinjevalnico, lakirnico in laboratorijem. To so tudi že izolirali, zdaj nadaljujejo betoniranje.