Za razstavljena dela je kustosinja Petra Skaberne zapisala, da bi jih lahko poimenovali tudi objekti, saj so med drugim sestavljeni iz platna, barvnih lepilnih trakov, prosojne folije in pleksi stekla. Kot središče slik je Kastelic določil elipso, okrog katere se razprostira brezkončen prostor. V nasprotju s preteklim ustvarjanjem je tokrat umetnik dogajanje postavil v en sam center, zmanjšal pa je tudi format slik.

Zadnja Kasteličeva dela naj bi bila sicer nekakšna preobrazba njegovih prejšnjih del, s katerih je vzel določene odlomke in jih združil v novo celoto.

Nov pristop
Manjši format slik daje občutek intimnosti, eksperimentiranje z različnimi materiali pa naj bi imelo namen, da gledalca odpelje v nove psihadelične pokrajine, meni Skabernetova. Barvni trakovi, ki jih je Katelic vertikalno nalepil na slike, dajejo občutek visečega prostora, prosojna folija in pleksi steklo pa sliko zameglita.

Dosedanje delo
Prvo samostojno razstavo je Milan Kastelic postavil pred 11 leti, ko je razstavljal v Jelovškovem likovnem salonu v Ljubljani. Poleg tega je razstavljal že tudi v Kanalu ob Soči, Galeriji PEF, Bežigrajski galeriji, Galeriji Ivana Groharja in v Galeriji Domžale.

Sodeloval je tudi na skupinskih razstavah, med drugim na razstavi v okviru evropskega meseca kulture in na razstavi študentov podiplomskega študija slikarstva na Akademiji za likovno umetnosti Ljubljani. Kastelic sicer končuje magistrski študij slikarstva na ALU-ju, potem ko je diplomiral na ljubljanski pedagoški fakulteti.