Begić vsa življenjska in likovna spoznanja pretvarja v materijo z občutkom za monumentalno in življenjsko, je zapisala kustosinja Jadranka Plut. Prepričljivo motrenje in kiparsko občutenje izlije v zunanjo postavitev, ki tako zrcali globlja vprašanja človeške bitnosti, vprašanje katere naveže na citat Martina Heideggerja: "Bit je tisto najbližje, a bližina je človeku najdlje." Naloga umetnosti naj bi bila prav "napraviti oddaljenost za bližino", "odsotnost pretvoriti v prisotnost na način, da se prisotnost nikdar ne razkrije v svoji dokončnosti".
Njegove kiparske postavitve delujejo kot sakralni svetovi iz onstranstva. Postavitev je "nekakšna skrepenela gmota naplavina kot strdek-zgošča, kot preostanek drugega, minulega sveta, realnega sveta, ki je izginil, to se pravi fizičnega, telesnega sveta, ki se prav zdaj spreminja v duhovno, metafizično vesolje, ki lebdi, v neminljivosti trajanja, v večnostni privid, ki zdaj, pred nami vstaja, v bivanje, v nebitje brezčasnega prostora, po neki končni in dokončni kataklizmi," je zapisal Andrej Medved v tekstu Ohraniti Sanje.
"Epopeja bitja in epoha človeške eksistence"
Medved Begovićevo postavitev ocenjuje "kot pravo arheologijo - najdbo in iznajdbo, dokončnost neke forme, ki spremlja in spreminja naše bivanje v tostranstvu prehodu v onostranstvo". Ostanki Begovićeve nevidne zgradbe in prostora po Medvedovem mnenju v slovenski likovni umetnosti nimajo vzporednic.
Kot še dodaja, je Begićevo delo "zbranost vseh kiparjevih spoznanj in likovnega znanja, je epopeja bitja, epoha človeške eksistence, umetnostni presežek", je o Begovićevem ustvarjanju zapisal likovni kritik Andrej Medved.
Prostor kot del celote
Kiparsko občutenje pri Mirsadu Begiću je premišljeno tudi v postavitvi in odnosu do prostora. S tem namreč umetnik gradi premišljen odnos in postavitev prilagaja specifičnosti prostora, ki ga vključi kot integralni del oblikovalnega in akcijskega prijema. Zato v delovni proces vključuje tudi študije prostora in snovi, ki jih poveže v skupno kiparsko formo, da lahko v prostoru zaživi kot celota, kot zgodba za vse, je zapisala kustosinja.
Mirsad Begić se je rodil leta 1953 v Glamoču v BiH-u. Leta 1974 je končal srednjo umetniško šolo v Sarajevu in se vpisal na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost. Diplomiral je na kiparskem oddelku in končal še kiparsko specialko. Izpopolnjeval se je tudi v Londonu. Od leta 1983 živi in ustvarja v Ljubljani.
Njegova dela so v galerijskih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, Galerije Murska Sobota, Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, Miklove hiše Ribnica, v Tuzli, Pančevu, Somborju, Kikindi, Sarajevu, v japonskem Kobeju ter v številnih zasebnih zbirkah.
Razstavo na Ljubljanskem gradu pripravljajo v sodelovanju z Društvom likovnih umetnikov Ljubljana, na ogled pa bo do 14. aprila.
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje