Nova razstava fotografij, ki prikazuje francosko prestolnico med drugo svetovno vojno kot srečno oazo brezskrbnih ljudi, ki živijo v sožitju z nacističnimi okupatorji, je razburila Francoze. Pariški župan Bertrand Delanoë je zato naročil, da mora muzej obiskovalcem na vhodu deliti letake z obvestilom, da se 270 še nikoli prej objavljenih fotografij, ki jih bodo videli, "izogne resničnosti okupacije in njeni tragični plati".

Resnica ni nikoli črno-bela
V francoskem kolektivnem spominu je Pariz iz prve polovice 40-ih let 20. stoletja črno-bel pekel lakote, nacističnih racij, ponižanja in odpora. Čeprav so knjige in filmi v zadnjih letih v te podobe vnesle nekaj odtenkov, pa je šel fotograf André Zucca dlje: v objektiv svojega fotoaparata je ujel vesele Parižane, ki se vojni niso dali kaj preveč motiti. Težava je le v tem, opozarjajo kritiki, da kustos razstave v Bibliotheque Historique de la Ville de Paris nikjer ne opozarja, da je bil Zucca med drugo svetovno vojno orodje nacistične propagande. Zucca je okupacijo dokumentiral privatno, a z barvnim filmom, ki mu ga je priskrbela nemška armada. "Sončno vzdušje" na fotografijah je v veliki meri tudi posledica tega, da je bilo barvni film takrat še treba uporabljati pri močni dnevni svetlobi.

Na fotografijah se pražnje oblečeni Parižani sprehajajo po parkih, dekleta se sončijo v bikinijh, terase kavarn pa se tarejo od bučnih družb. O tem, da le ni vse kot ponavadi, pričajo le ogromne svastike na pročeljih hiš, odsotnost prometa in občasno slika kake ženičke, ki ima na bluzi pripeto rumeno Davidovo zvezdo, ki so jo morali nositi Judje.

Podžupan Christophe Girard je izjavil, da se mu zdi razstava "sramotna, dvoumna in slabo pojasnjena", pisatelj Pierre Assouline pa je v Le Mondu opozoril, da so "v temnih kotih teh istih ulic ljudje umirali od lakote in mrazu ter zaradi mučenja".

Knjižnica se brani
Jean Derens, direktor knjižnice, kjer je razstava na ogled, take in podobne kritike zavrača, češ da "vsi vedo", da je bil Zucca kolaborant. "Če je med obiskovalci razstave kdo, ki ne pozna pravega obraza okupacije, je to žalostno, ne pomeni pa, da je treba osnove vsakič sproti znova razlagati."

Veseljačenje na ukaz
Razstava Parižane spomni, da jim je bilo med okupacijo relativno udobno zato, ker je propagandist Joseph Goebbels naročil, da mora biti prestolnica "razgibana in vesela", saj predstavlja obraz "nove Evrope". Gledališča in kinematografi so obratovali, Edith Piaf je pela, Herbert von Karajan pa je še naprej dirigiral.

Serijo prej zbledelih fotografij, ki so jih restavrirali s pomočjo digitalne tehnologije, je mesto leta 1985 kupilo od Zuccove družine. Fotograf je bil po osvoboditvi Pariza leta 1944 sicer aretiran, a mu niso nikoli sodili. Do svoje smrti (1976) je pod psevdonimom še naprej opravljal svoj poklic.

A. J.