Uporaba stekla v arhitekturi je eno izmed sredstev, ki pomaga oblikovati večznačajnost objekta; vsaka sprememba svetlobe, ki obliva stavbo, spremeni njen videz. Foto: NRW-Forum Kultur und Wirtschaft
Uporaba stekla v arhitekturi je eno izmed sredstev, ki pomaga oblikovati večznačajnost objekta; vsaka sprememba svetlobe, ki obliva stavbo, spremeni njen videz. Foto: NRW-Forum Kultur und Wirtschaft
Frank van der Salm: Display
Bas Princen: Future Highway
Včasih je že sama arhitektura tako spektakularna, da bi vsaka manipulacija njene fotografije pravzaprav le pokvarila končni vtis. Foto: NRW-Forum Kultur und Wirtschaft

Pogosto namreč velja, da je objekt v resnici precej manj spektakularen kot na fotografiji. Tako velja, da ena najbolj znamenitih arhitektur s konca 20. stoletja, Guggenheimov muzej v Bilbau arhitekta Franka Gehryja, prav z nobene opazovalne točke ni videti tako dobro kot na predstavitvenih fotografijah. In ravno ta "prevarantska" obrt, kot bi lahko poimenovali arhitekturno fotografujo, je tema razstave Spectacular City, ki jo je v centru NRW Forum Kultur und Wirtschaft v Düsseldorfu v Nemčiji postavil Nizozemski inštitut za arhitekturo.

Spretnosti arhitektov sledi spretnost fotografov
Do 6. maja bo na ogled stotnija velikoformatnih fotografij, katerih sporočil je več. So pričevalci zares hitrega spreminjanja sodobnih mest, njihove arhitekture, urbanistične zasnove in načina življenja v njih. Obenem so tudi dokaz spretnosti fotografov, ki znajo poudariti pomembne dele vsakega objekta ali pa vsakokratne urbanistične situacije. Ta spretnost je vedno večja, saj jo omogoča vedno naprednejša tehnologija manipulacije s fotografijo. Računalniško umetno osvetliti določeno ploskev, morda malo popačiti razmerja ... Kar nastane, je vse prej kot verodostojen posnetek resničnosti. Je pa po navadi vsaj lepo.

Iz resnice naj nastane poezija
V düsseldorfski galeriji zastopani fotografi - med njimi najbolj izstopajo Andreas Gursky, Thoms Ruff, Olivo Barbieri, Thomas Struth, Todd Hido, Michaels Wesely in Heidi Specker - so zavzeli različno izhodišče. Nekateri so se usmerili k panoramski fotografiji mesta, drugi k upodabljanju zanimivih stavb, tretji pa so fotografirali že nekoliko pozabljene kraje. Vsem pa je skupno, da so ovekovečenim ambientom skušali pridati nekoliko liričnosti in tako s smogom nasičenim zrakom obdano prometno žilo skozi kitajsko metropolo spremeniti v pravo poezijo.

Mesto, ki močno presega tradicionalno poslanstvo mesta
Razstava nas opominja še na nekaj. Mesta niso več le izraz naših potreb. V zgodovini je bil nastanek in razrast mest pogojen z dodajanjem novih funkcij, katerih vnos v življenjski prostor je bil zaradi spremenjenega (ali nadgrajenega) načina življenja nujen. Danes ni več tako. Danes postaja mesto vedno bolj prizorišče, v katerega se dogajanje vnese šele pozneje. Načrtovanje razvoja mest je vse bolj vizionarsko opravilo, in ne le več bitroumno razreševanje izzivov, ki jih postavljajo spremembe v demografskih, gospodarskih in drugih kazalcih.

Za resničnost na razstavi v NRW Forumu Kultur und Wirtschaft torej skoraj ni prostora. Gre za upodabljanje arhitekture, ki je pogosto ne potrebujemo, ki je izraz sanj prepotentnih prenapetežev. Pa še to upodabljanje ne sledi stanju stvari, ampak ga zmaliči. In ga tako naredi lepšega.