Oglas
O postavitvi veliko pove že njeno ime. Primus kot oznaka za Primoža Trubarja in primus kot prvi. In stvari, ki so prve, je na razstavi veliko. Prvi je že sam Trubar kot avtor prve slovenske knjige in kot pobudnik sistematičnega dela za prepoznavno in samoniklo slovensko kulturo, katere temelj je slovenski jezik. Oznaka prva pa v več pogledih pritiče tudi razstavi Irene Žmuc, ki javnosti povsem prvič nakloni pogled na nekaj dragocenih s Trubarjem povezanih eksponatov.
Dalmatinova Biblija s Trubarjevim avtogramom
Najprej velja omeniti Biblijo Jurija Dalmatina (1584) z izvirnim Trubarjevim podpisom. Gre za dragoceni zaklad, sicer hranjen v Frančiškanski knjižnici v Ljubljani. Preostale dragocene novosti pa pripadajo likovni in kiparski umetnosti. Povsem prvič je na ogled postavljena slika Mateja Sternena 1575, ki predstavlja zgodovinsko pomemben prizor Trubarja, ki Janžu Khislu podaja prvo v Ljubljani tiskano slovensko knjigo. Slika enega izmed vodilnih slovenskih impresionistov je bila najdena na ALUO-ju. Podobno bodo prvič javnosti predstavljeni portreti Trubarja Toneta Demšarja, Mirsada Begića in Nikolaja Beera, iz likovne zbirke Mestnega muzeja Ljubljana pa sta predstavljena kip Draga Tršarja iz leta 1984 in slika Rika Debenjaka. Ta je javnosti sicer že bila predstavljena, a pred mnogo leti. Debenjak je na svoji mojstrovini upodobil slovesni trenutek Trubarjeve vrnitve domov; 26. junija 1561 so ga že kot slovenskega evangeličanskega škofa somišljeniki pričakali pred mestnim obzidjem.
Upodabljanje Trubarja v za Slovence ključnih trenutkih
Portreti Primoža Trubarja so zgodovinsko in umetnostnozgodovinsko izredno zanimiva tema. Kot je za MMC pojasnila Žmučeva, se je upodabljanje Trubarja razmahnilo posebej v obdobjih narodnega prebujanja, občutene ogroženosti naroda in poudarjenega zavedanja pomena slovenske kulture. Irena Žmuc je v tem pogledu izpostavila tri obdobja, in sicer začetek 20. stoletja, čas tik pred drugo svetovno vojno in po njej ter leta po slovenski osamosvojitvi.
Od idealizacije do poudarjeno trdih potez
Zanimivi so tudi slogi, v katerih so slikarji različnih obdobij upodabljali Trubarja. Avtorica razstave tako opozori na delo Toneta Demšarja, ki Trubarju podeli nežne, mehke poteze in topel pogled, na idealizirano renesančno podobo Svetoslava Peruzzija v bronu, medtem ko sodobni upodobitvi Begića (2007) in Beera (2008) pokažeta tudi trše poteze, ki jih je Trubar zaradi svojega težkega življenja, polnega preizkušenj zagotovo imel. Zgodovina Trubarjevega portreta pa se, kot nam pove Žmučeva, začenja z lesorezom Jacoba Lederleina iz leta 1578, ki je najstarejši znan Trubarjev portret in tako tudi osnovni vir, iz katerega so izpeljane poznejše upodobitve.
Nemec Else, ki je raziskoval slovenski protestantizem
Ko smo že pri portretih, omenimo še v prvem nadstropju Mestnega muzeja razstavljeni portret. Gre za podobo Theodorja Elseja, ki je po letu 1852 v Ljubljani opravljal službo protestantskega pastorja. Else je bil tisti, ki spodbudi sistematično preučevanje dosežkov slovenskih protestantov. Poleg Trubarja so bili to še Sebastijan Krelj, Adam Bohorič in Jurij Dalmatin, četverico pa lahko spoznamo na sliki Mihe Maleša. Vendar pa tokratna razstava dokazuje, da so se na Slovenskem za Trubarja zanimali že tudi pred Elsejem. Dokaz za to je slabo poznani tisk iz leta 1806, objavljen v prilogi publikacije Laibacher Wochenblatt (Ljubljanski tednik). Gre za članek z naslovom Uiber den slavischen Bücherdruck im Wirtembergischen um die Mitte des sehszehnten Jahrhunderts (O slovanskih tiskih na Wirtemberškem okoli sredine 16. stoletja). Članek je sicer delno prirejen po delu nemškega avtorja Schnurreja, vendar je dragocen spis o slovenskih prvotiskih na Nemškem.
Vrhunec Trubarju posvečenih praznovanj
Pri ureditvi razstave, ki bo v prvem nadstropju Mestnega muzeja Ljubljana na ogled do zadnjega dne tega leta, so po besedah Blaža Peršina, direktorja Mestnega muzeja Ljubljana, sodelovali tudi NUK in drugi slovenski muzeji. Gre namreč za zares velik projekt, ki je tudi vrhunec Trubarju posvečenih praznovanj v Ljubljani. Ljubljana je tudi ena od tem na razstavi, saj so predstavljeni kraji v slovenski prestolnici, na katerih so se zadrževali in delovali protestanti. Vpogled v protestantsko Ljubljano je le vidik tiste plati razstave, za katero Peršin pravi, da umešča slovenski protestantizem v širši kontekst. Gre za vzpostavljanje stika med Trbarjem in drugimi veliki evropskimi duhovi 16. stoeltja, zaradi česar je razstava zanimiva tudi za tujce.
V Galeriji Kresija so odprli razstavo Obrazi Primoža Trubarja, na kateri so na ogled znane upodobitve Primoža Trubarja petdesetih najopaznejših avtorjev slovenskih in tujih umetnikov od nekdaj pa do danes. Razstavo so v sodelovanju z Arhitekturnim muzejem pripravili Mirko Juteršek, Peter Krečič, Lev Menaše in akademska slikarka Irena Brunec-Tébi.
Kot je ob razstavi zapisal Lev Menaše, je večina razstavljenih del nastala ob treh priložnostih. Prva, ki je približno sto let stara, je povezana s postavitvijo njegovega spomenika, druga je nastala okoli 1950, tretja pa v najnovejšem času, torej prav ob njegovi 500-letnici.
Ostali dogodki dne, ko se je rodil Primož Trubar
V okviru prireditev v počastitev Trubarjeve 500-letnice so v Ljubljani predstavili tudi zgibanko Trije ponedeljki s Trubarjem v sklopu skupnega projekta Slovenske znanstvene fundacije in Mestne občine Ljubljana. Na Trgu francoske revolucije je bila sklepna prireditev za vrtce ter osnovne in srednje šole na temo Trubar in mi, na kateri so predstavili najboljše dosežke s področij raziskovanja, glasbe, kulturne dediščine, književnosti in založništva, multimedijske, uprizoritvene in likovne umetnosti.
V Parku prijateljstva ob PST za Biotehniško fakulteto so posadili pet spominskih dreves v počastitev Primoža Trubarja. Posadili so jih Zoran Janković, Matjaž Kmecl, Viktor Žakelj, Ladislav Pojbič in Edvard Kobal.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje