Golčar je navdih za fotografije dobil pred leti, ko se je odločil, da bo dokumentiral stare stavbe in njihovo stanje v domačem mestu.

Zadeve prepustili naravi
Odločil se je fotografirati tisto, kar se "v vsem njegovem življenju ni spremenilo oziroma je ostalo v istem stanju". Tega pa ni malo, saj se je v njegovi okolici zelo malo obnavljalo ali rušilo, zadeve so po njegovih besedah večinoma prepustili naravi.

Ravno to ga je pritegnilo, da se je odločil posneti serijo fotografij, ki prikazujejo propadajočo notranjost opuščenih stavb, ki so nekoč imele svojo zgodbo. "Propadajoči dvori, opuščene tovarne in stare vojašnice, gradovi in mirujoča gradbišča, bi lahko namreč dobila novo zgodbo in nov razvoj. Takšnih prostorov je po Mariboru veliko, prav tako pa so tudi potrebe po novih oziroma obnovljenih prostorih velike. Ravno te stavbe bi tako lahko dobile novo priložnost in obnovo za novo dogajanje in namembnost," meni Golčar.

Zvočniki kot privid
Serija obsega 19 fotografij, ki kljub degradaciji stavb vzbujajo pridih čarobnosti. K temu pripomore tudi manjša obdelava fotografij, saj je umetnik fotografijam dodal podobe zvočnikov, ki so prikazani kot privid. Ravno to gledalca privede do asociacije z glasbo, ki je na razstavi tudi uporabljena.

Prav glasba po avtorjevih besedah ustvarja svojo zgodbo za vsakega posameznika, ki je odvisna prav od njegove domišljije in dojemanja fotografij. Podobe na njih mu lahko pokažejo le nekaj odsluženega in nepomembnega, lahko pa mu pokažejo drugačen svet, ter mu odstrejo pogled v preteklost, sedanjost in prihodnost. V teh stavbah lahko tako odkrije njihovo bistvo in možnost za njihovo novo namembnost oziroma novo zgodbo.

Premislek o degradiranih stavbah
Z razstavo želi avtor spodbuditi gledalca, da prek vidne in slušne izkušnje premisli o degradiranih stavbah ter v njih najde novo zgodbo ali pravljico preteklosti, ob tem pa zgodbo, ki bi ustavila propad vseh teh opuščenih stavb ter njihove prostore resnično napolnila z zvoki glasbe.