Oglas
Z njo avtor spodbuja premislek o tem, kaj prostor sploh je, in nakazuje, da ni zgolj fizična kategorija, ampak je sestavljen iz snovi, materialov, luči, senc in odnosov med njimi. Svojo filozofijo je Pogačnik opisal v manifestu Preobrazba prostora, napisanem prav za to razstavo. Svoje trditve avtor ponazarja s tremi instalacijami, ki v galerijski prostor pripeljejo tri različne slovenske pokrajine, in s štirimi litopunkturnimi projekti, v katerih je "akupunktiral" izbrane kraje.
Kako bi opisal različne slovenske pokrajine?Z instalacijami Pogačnik sega na čutno-nazorsko plast zaznavanja. Sestavil jih je iz naravnih in industrijskih materialov, vsak od njih pa predstavlja določeno pokrajino. Bakrene cevi, vrvice, glinene krogle in jeklene matice je uporabil, da je prikazal pokrajino Tržaškega zaliva od izliva Soče v Jadransko morje do Pirana. Ljubljansko kotlino je Pogačnik prikazal kot cele in polomljene opeke, medtem ko je pokrajino od Radgone na avstrijskem Koroškem do Murske Sobote in Mure opisal z instalacijo iz vrvic, platna in polja kamnov.
Raztapljanje meja
Omenjene tri pokrajine sestavljajo diagonalno os slovenskega nacionalnega prostora, od Primorja do Prekmurja, pri tem pa Pogačnik sega tudi čez državne meje. Prav raztapljanje meja z vzpostavljanjem enotnega bioenergijskega polja je tudi eden od namenov instalacij, poleg tega pa je avtor hotel tudi, da bi obiskovalci začutili različne čustvene in energijske značilnosti teh treh pokrajin in da bi diagonalna os slovenskega prostora postala neke vrste regenerator in spodbujevalec samozravilnih procesov v prostoru.
Merjenje (pozitivne) energije
Litopunkturnih projektov se je Pogačnik lotil tako, da je na izbrane točke v Zagrebu, Quitu (Ekvador), Gornji Radgoni, Beljaku, Celovcu, med Podjuno in Koroško ter v Št. Vidu na Glini postavil litopunkturne stebre. V njih so bili vklesani kozmogrami, ki so usmerjali delovanje litopunkturne igle. Njihovi rezultati, fotografije, zemljevidi in risbe prikazujejo, kako bi bilo mogoče različne krajine preobraziti glede na izsledke geomantičnega dela znanja in umetniškega dela.
Od OHO-ja do Družine
Marko Pogačnik se je z vprašanji prostora in človekovega odnosa do njega ukvarjal že v 60. in 70. letih, ko je deloval v skipini OHO. Z družino in prijatelji je ustanovil kmetijsko in umetniško skupnost Družina v Šempasu, ki je med drugim preučevala energetsko strukturo pokrajin, tako da je na izbrane točke postavljal kamnite stebre za merjenje energije.
Prav vsi pa poznamo eno Pogačnikovo delo: grb na slovesnki zastavi.
V Moderni do 30. januarja
Pogačnik je svoje delo predstavljal med drugim na beneškem bienalu, beograjskem trienalu, v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, prav tam tudi na Svetovni retrospektivi konceptualne umetnosti, v Parizu pa na Bienalu mladih. Njegova tokratna razstava bo v Moderni galeriji na ogled do 30. januarja, naslednje leto bo gostovala tudi v mestni galeriji Nova Gorica, leta 2006 pa si jo bodo lahko ogledali v celjski Galeriji sodobne umetnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje