Z razstavo V spomin aleksandrinkam se spominjajo številnih žensk, ki so kot dojilje in guvernante s trebuhom za kruhom odhajale v Egipt, doma pa puščale može in majhne otroke. Ime so aleksandrinke - na Primorskem jim pravijo kar šandrinke - dobile po Aleksandriji, saj so največkrat odhajale prav tja.

Natančnih številk, koliko se jih je odpravilo služit angleški in francoski gospodi, ni, približno sliko pa vendarle izrisuje podatek, da naj bi jih med letoma 1870 in 1940 v Egiptu služilo vsaj osem tisoč.

Aleksandrinkam so tako pripravili razstavo v vasi, od koder jih je šlo v Aleksandrijo največ, ob tej priložnosti pa so na "placu" pred tamkajšnjo cerkvijo odkrili tudi spominsko ploščo. "To so bile v glavnem varuške, pestunje. Koliko pa je bilo med njimi dojilj? Dojilj ni bilo več kot ena tretjina, preostale so bile guvernante, služkinje," je pojasnila Daša Koprivec iz Slovenskega etnografskega muzeja.

V Egiptu postale prave poliglotke
Nekatere od primorskih deklet v Egiptu niso zdržale dolgo, spet druge so tam pustile svojo mladost ali več kot polovico življenja. Tam so se naučile več jezikov, od italijanščine, francoščine, angleščine, pa vse do grščine, armenščine in arabščine, stik z domom pa so ohranjale predvsem s pismi. Tista, ki so se ohranila do danes, predstavljajo tako dragoceno pričevanje o življenju aleksandrink.