To je druga postaja razstave, ki je svojo pot začela v Kranju. Iz Ljubljane, kjer jo je odprl minister za kulturo Uroš Grilc, se bo selila še v deset krajev. "Janez Puhar, izumitelj tako imenovanega "svetlopisa" oziroma fotografije na steklo je tako na področju znanosti kot na področju umetnosti eden izmed pionirjev svoje stroke, a nanj vse prepogosto pozabljamo. Naša dolžnost je, da vodilnim ljudem iz naše zgodovine damo mesto, ki si ga zaslužijo," je v uvodu poudaril minister.

Janez Puhar je bil po besedah ministra poliglot, navdušen znanstvenik in ljubitelj umetnosti, tehniko "svetlopisa" pa je izumil kar šest let, preden je postopek v Parizu patentiral Abel Niépce de Saint-Victor, ki si ga je zgodovina zapomnila kot uradnega izumitelja fotografije na steklo. "V tem smislu je usoda njegovega dela pravzaprav tragična. Ker ga je bolj kot pripoznanje strokovne javnosti zanimalo samo raziskovanje in eksperimentiranje, resnična veličina njegovega doprinosa nikoli ni bila nagrajena s pozornostjo, ki bi si jo zaslužila. Zdaj je na nas, ki iz sodobnosti zapisujemo svojo zgodovino, da krivice, kot je ta, popravljamo," je še dejal Grilc.

Potujoča razstava, ki so jo pripravili v iniciativni skupini za Puharjevo leto, ponuja pregled izumiteljevega življenja, talentov, dosežkov in dediščine. Po prestolnici bo obiskala še Leskovec, Svibno, Metliko, Ljubno, Radovljico, Bled, Cerklje, Smlednik, Kamnik in Dovje.

Kako bomo zaznamovali Puharjevo leto?
Razstava je ena izmed prireditev, ki jih pripravljajo v Puharjevem letu 2014. Dogodke Puharjevega leta, katerega pokrovitelj je predsednik republike Borut Pahor, je 29. januarja uvedla slovesna akademija na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. V sklopu Puharjevega leta bo izšla še reprezentativna monografija, posnet bo nov film o Puharju, v Kranju pa bo potekala mednarodna fotografska kolonija Puharjevi dnevi.

Če bi se le vest širila hitreje ...
Janez Puhar se je rodil leta 1814 v Kranju. Leta 1838 je bil posvečen v duhovnika in kot kaplan služboval po različnih krajih. Umrl je leta 1864 v Kranju. S fotografijo, takrat znano kot dagerotipijo, se je seznanil leta 1839. Ker je bil originalni postopek predrag, je iznašel svojega, cenejšega. O izumu je svetovno javnost obvestil s člankom v časniku Carniolia leta 1843. To pa je bilo na žalost prepozno za priznanje njegovega prvenstva pri izumu. Svetovne pozornosti je bil deležen šele po objavi v poročilih dunajske akademije.