Foto:
Foto:
Almi Karlin je popotniške dogodivščine omogočilo predvsem obvladovanje  velikega števila tujih jezikov.

Razstava nas skozi podobe in besedila seznanja z delom in nenavadnim življenjem Slovenke, katere delo smo Slovenci do 90. let komaj poznali, v tujini pa so njena književna, predvsem potopisna, dela cenili že sredi 30. let. Predvsem je bila priljubljena v Nemčiji, kjer so že do leta 1934 objavili kar 17 njenih knjig.

Tudi herbarij govori o življenju
Kustos razstave Gregor Erjavec je želel življenje Alme Karlin ob 55. obletnici njene smrti predstaviti kar najbolj temeljito, tako da si lahko v NUK-u ogledamo ne le podobe ter knjige in članke, ki jih je Karlinova napisala, ampak celo herbarij, ki ga je skrbno urejala dolga leta.

Dom je ni napolnil z notranjim mirom
Po koncu študija je še kazalo, da bo Alma Karlina živela običajno življenje intelektualke z začetka 20. stoletja. Po diplomi se je namreč vrnila v rodno Celje, kjer je ustanovila jezikovno šolo. Vendar pa jo je pustolovski duh spet zvabil v tujino. Na potovanju se je preživljala s pisanjem reportaž za približno 25 časopisov, v Panamskem prekopu pa je nekaj mesecev delala tudi kot prevajalka.

Niti besedice v slovenščini
Življenje Alme Karlin je še posebej izjemno, saj se je popotništvu zapisala v letih, ko se je za žensko spodobilo le zvesto služenje možu in vestno vzgajanje otrok. Karlinova je napisala kar 22 knjig, a nobene v slovenščini. V slovenščino so njena dela začeli prevajati šele konec 60. let, ko je izšel prevod potopisa Samotno potovanje.

Pustolovsko življenje je Almi Karlin omogočilo predvsem njeno odlično znanje številnih tujih jezikov. Študiju jezikov se je najprej posvetila v Gradcu, znanje pa je izpolnjevala v Parizu in Londonu, tako da se je lahko ob koncu življenja tekoče sporazumevala v francoskem, angleškem, latinskem, danskem, italijanskem, švedskem in ruskem jeziku, obvladala pa je celo sanskrt.