Na razstavi, ki bo na ogled do 8. maja, skušajo arhitektovo delovanje predstaviti s fotografijami Janeza Kališnika in Mirana Kambiča ter s Severjevimi avtentičnimi načrti in skicami. Avtorji razstave Aleksandra Dolenec Gojević, Metka Dolenec, Gregor Gojević in Miran Kambič ponujajo vpogled v Severjevo racionalno, premišljeno in inovativno povojno arhitekturo.

Sever velja za enega najznačilnejših predstavnikov ljubljanske arhitekturne šole, ki se je razvila ob koncu 50. let, njeno delovanje pa predstavlja nekakšno sintezo tradicije Jožeta Plečnika in vpliva profesorja Edvarda Ravnikarja.

Funkcija določa obliko
Sever je znan zlasti kot avtor nekaterih najpomembnejših povojnih arhitektur, kot so tiskarna Mladinska knjiga, veleblagovnica Astra, paviljon AMZS v Ljubljani in portalni objekt predora Karavanke. Njegova arhitektura izraža izhajanje iz funkcijskih zahtev objekta, ki narekujejo konstrukcijo, ta pa nato določa zunanjo podobo stavbe. Severja sta pri ustvarjanju vodila predvsem misel in koncept, njegova arhitektura pa se s pomočjo jasne konstrukcije in vidnega surovega betona približuje estetiki novega brutalizma.

Skrb za Severjevo zapuščino
Z razstavo skušajo avtorji tudi opozoriti na po njihovem mnenju neprimerno ravnanje z našo povojno arhitektuo, ki smo ji bili priča v preteklih letih, ko so porušili tri Severjeve objekte, nekaj pa jih niso prenovili v skladu z osnovnimi konservatorskimi načeli.

Razstavo spremlja tudi monografija o življenju in delu arhitekta, ki je med drugim prejel tudi nagrado Zveze arhitektov Jugoslavije (1968), nagrado mesta Ljubljane, Prešernovo (1971) in Plečnikovo nagrado.