Razstava, ki je na ogled v mestu Citta'd Castello, ponuja vrsto del slovitega renesančnega umetnika, med njimi pa je osrednji eksponat umetnina Pridiga Janeza Krstnika, ki je v Italiji ni bilo mogoče videti skoraj 250 let.

Del oltarne kompozicije
Slika, ki naj bi nastala leta 1505, je sicer v lasti londonske Nacionalne galerije, ki jo je za omenjeno razstavo posodila njenim organizatorjem, prikazuje pa sv. Janeza Krstnika, ki pridiga zbranim in z gesto napoveduje prihod Jezusa Kristusa. Gre za edino ohranjeno umetnino od treh slik, ki jih je Rafael zasnoval kot del oltarja Ansidei Madonna v cerkvi San Fiorenzo v Perugii. Na tej kompoziciji je bila umetnina pod sliko sv. Janeza Krstnika v osrednjem delu oltarja, na kateri je bil svetnik naslikan v isti opravi kot na pričujočem delu.

Od Urbina do slave in Rima
Na razstavi je med drugim na ogled tudi slika Sv. Katarina Aleksandrijska iz Nacionalne galerije v Urbinu, Rafaelovem rojstnem kraju. Rafael, ki se je rodil leta 1483, je dolga stoletja veljal za najboljšega renesančnega umetnika, celo bolj raznovrstnega kot Michelangelo in bolj plodnega ustvarjalca kot je bil nekoliko starejšo Leonardo. Kljub temu, da je slikar umrl v starosti 37 let, je za seboj zapusil izjemne umetnine. V njegovih najbolj zgodnih delih lahko opazimo močan vpliv Perugina, pri katerem se je učil, prvi likovno izobrazbo pa je dobil pri svojem očetu Giovanniju Santiju. Leta 1500 je postal mojster svoje 'obrti' in naslednjih osem let deloval predvsem po osrednji Italiji, nato pa se je preselil v Rim, kjer je ostal do svoje smrti in se razvil v izjemnega umetnika.

V Rimu ga je papež Julij II. poklical na pomoč pri prenovi papeških soban, kasneje pa je ustvarjal tudi pod pokrivuteljstvom papeža Leona X. Rafaelov slog slikanja prepoznamo po čistih oblikah, klasični, skrbno zasnovani kompoziciji, svetlem, toplem koloritu ter idealizirani lepoti figur.